Tako kot drugje po svetu smo tudi v Sloveniji v zadnjih letih priča posledicam podnebnih sprememb, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov in ki se med drugim kažejo v vse toplejšem vremenu.

Zadnja leta so v Sloveniji rekordno topla, zelo zaskrbljujoč pa je trend zadnjih osmih mesecev, ki so vsi močno pretopli, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da je problem podnebnih sprememb bolj večplasten, kot si mnogi predstavljajo. Da so v Sloveniji zadnja leta rekordno topla, kaže podatek, da je deset najtoplejših let po letu 1850 bilo med leti 1992 in 2006. Zelo verjetno je, da bo tudi letošnje leto med najtoplejšimi doslej, ocenjuje klimatologinja.

Beležimo tudi vse pogostejše poletne suše. Od devetih hudih suš v Sloveniji v zadnjih 40 letih jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih, je stanje v Sloveniji za STA predstavila Kajfež Bogatajeva, ki je predstojnica katedre za agrometeorologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti. Nadalje pa je zelo zaskrbljujoč trend zadnjih osmih mesecev.

V Sloveniji je bila namreč minula jesen najtoplejša od leta 1850, sledila ji je najtoplejša zima, pa tudi marec in april sta močno pretopla. O zaskrbljujočih razmerah zgovorno govori podatek, da je bilo od zadnjih 240 dni v Sloveniji kar 210 dni močno pretoplih. Pretoplo vreme ima posledice na naravni vegetaciji na območju celotne Slovenije. Ta se je letos razvila od dva do tri tedne prezgodaj. Višja, za okoli dve stopinji Celzija od povprečja, je tudi povprečna temperatura rek ter Blejskega in Bohinjskega jezera, enako velja za temperaturo morja.

Tudi pretoki rek so nižji od običajnih, snežne odeje je v visokogorju znatno manj od povprečja, krajša od običajne je bila tudi smučarska sezona, navaja Kajfež Bogatajeva. Če ne bo v kratkem obilnejših padavin, je vsekakor možna zgodnja suša in težave v kmetijstvu. Prav tako se težave lahko pojavijo v proizvodnji hidroenergije. V minulih mesecih smo sicer Slovenci porabili manj energije za ogrevanje prostorov, vendar pa so že v mnogih stavbah vključili klimatske naprave.

Tudi podatki Agencije RS za okolje kažejo, da je bila povsod po Sloveniji v prvih dveh tretjinah meseca aprila povprečna temperatura precej nad povprečjem, v večjem delu Slovenije je odklon znašal med tri in štiri stopinje Celzija, pri čemer gre po oceni agencije za statistično pomemben odklon. Tudi trajanje sončnega obsevanja je bilo v prvih dveh tretjinah aprila letos povsod po Sloveniji nad dolgoletnim povprečjem.

Hkrati je v prvi dveh tretjinah aprila v Sloveniji zapadla podpovprečna količina padavin. V večini Slovenije je padlo do 10 milimetrov padavin, kar predstavlja do 10 odstotkov povprečnih padavin. V Novem mestu sta bili prvi dve tretjini aprila najbolj sušni doslej, navajajo na Agenciji RS za okolje.

Slovenija se ogreva bolj kot Evropa, ta pa bolj, kot kaze globalno povprečje. Vzrok je v tem, da se kontinenti grejejo bolj, kot kaže globalno povprečje, bolj pa se ogreva tudi severna zemeljska polobla. Največje ogrevanje beležimo v zadnjih 30 letih, pa tudi druge spremembe, kot so količine padavin, pretoki rek, debelina snežne odeje itd., so v Sloveniji najbolj očitne po letu 1987, navaja slovenska klimatologinja.

"Na novo moramo opredeliti, kako živimo, kakšne potrebe moramo zadovoljevati zato, da preživimo, in katere so tiste potrebe, ki predstavljajo razkošje, ki si ga privoščimo na račun okolja in revnih. Ključna je sprememba miselnosti in arogance razvitega sveta, ki brezkompromisno živi, tako kot živi," pa o problematiki podnebnih sprememb in s tem povezanih nujnih ukrepov pravi Marjana Dermelj s slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.

Vir: umanotera.org