Dragi prijatelji,
čas, ki smo ga preživeli od našega zadnjega snidenja, je bila za nas, prebivalce Raja vasi zelo izpolnjujoč, poln novih spoznanj in pomembnih dogodkov. Lahko rečem, da smo v tem kratkem času zelo zrasli in verjamem, da podobno opažate vsi, ki si dovolite, da vas prežema tok, ki trenutno tako vztrajno teče skozi vse...

Malo smo si tudi napolnili naše baterije in smo pripravljeni ponovno vpreči svoje konje z novim zagonom in prispevati k skupni Viziji to, kar čutimo, kar zmoremo in kar smo lahko damo. Veselim se že srečanja konec maja na Razazijah in verjamem, da bo to ponovno eno od takih, ki bo sprožilo konkretne premike na vseh področjih.

V nadaljevanju pa je pismo, ki sem ga napisal za nekatere glasnike besede in se tiče tudi vas. Kdor meni, da ima kakšen kontakt v javnosti, naj ga pošlje na pravo mesto, naj se glas širi in naj ljudje, ki še ne vejo, izvejo, kaj se dogaja. hvala vam za vašo podporo in lepe misli, še posebej pa sem hvaležen tistim, ki aktivno premikajo zadeve naprej in jim vsak dan pošiljam misli podpore da uspešno izpolnijo svoje poslanstvo.

Lep pozdrav


Tukaj je nekaj besed o življenju v naši ekovasi na Krasu. zadnje čase smo delovali bolj v ozadju, ker smo čutili, da še ni čas, da pridemo z besedo na dan. Sedaj pa verjamemo da je pravi čas za to, poleg tega pa so razne lovke sistema s svojimi obiski še spodbudile to odločitev.

Torej: Smo mladi ljudje, ki se zavedamo da je rešitev za večino današnjih težav vračanje k Naravi na vseh področjih našega življenja. O tem nočemo samo govoriti, ampak to udejanjamo s konkretnimi dejanji. Na krasu v bližini Komna smo dobili lep kos zemlje in tam že več kot leto dni ustvarjamo, se učimo, kmetujemo po naravnih metodah, se družimo z "našimi" konji in si postavljamo bivališča iz naravnih materialov.

Razvijamo načine samooskrbnega življenja v Naravi, vsak od nas obvlada svoje področje in skupaj premoremo mnogo znanj, na katere smo ljudje dandanes že skoraj pozabili, v času vsesplošne krize pa nam bodo prišla še kako prav. Nismo edini in vsepovsod po Sloveniji kot gobe po dežju rastejo podobne skupine ozaveščenih ljudi, ki jim ni vseeno kam gre naš svet.

Vedno več nas je, ki si želimo tako živeti, predvsem mladih, ki opažajo, da jih mestno življenje, povezano s stresom in naglico več ne izpolnjuje. Zato nam ne preostane drugega kot da še naprej orjemo ledino tudi za vse ostale, ki prihajajo, da smo pri tem močni in odločni ter na glas povemo vse argumente, kateri govorijo temu v prid in ni jih malo. Dejstvo je, da se ljudje razvijamo, naši zakoni pa ostajajo togi in nam več ne služijo.

Zato je postalo nujno, da se zakoni začno pisati za potrebe ljudstva in da ne ovirajo evolucije, katera je trenutno v polnem razmahu. Mladi nimamo milijonov, da si kupimo hišo na vasi, nimamo vsi možnosti, da vzamemo kredit ali naselimo hišo, ki smo jo podedovali. Imamo pa voljo za delo in ustvarjanje, znanje naših pradedov, ki ga rešujemo iz pozabe in ljubezen do Matere zemlje, katero želimo izražati na "svojem" koščku zemlje.

Po drugi strani pa se, predvsem pri nas na krasu, kmetijska zemljišča zaraščajo, travniki postajajo neprehodni, saj so ljudje izgubili voljo do obdelovanja zemlje in čut za naravo, predvsem zaradi agresivne politike tržnega sistema. Ljudi je pogoltnil stroj materialnosti, tehnološkega napredka in otopelosti, vsega tega pa se vedno bolj tudi sami zavedajo. Zemljišča so torej neizkoriščena, ljudje pa na njih ne smemo svobodno ustvarjati in v tem je največji absurd.

Nujno je, da se sprejme zakon, v katerem bo dovoljeno na kmetijskem zemljišču postaviti manjši bivalni objekt, iz naravnih materialov, ki se bo zlil z okolico. Podobno, kot imajo to urejeno naši sosedje Hrvati. Tako bo ljudem omogočeno, da si ustvarijo svoj košček raja na zemlji, kjer si bodo pridelali hrano, spočili svojega duha in telo ter  se pričeli spominjati tega, kar smo pozabili.

V teku je ustanavljanje Slovenske mreže ekovasi, ki jo podpira ogromno število ljudi in katera bo postavila temelje za takšno delovanje, kot ima to že od nekdaj urejeno večina evropskih držav. Srečanje te Mreže bo konec maja.

Nekateri ob tem pomislijo, kaj bi bilo, če vsi naenkrat šli živet v Naravo, postavili tam svoja bivališča in tako živeli. Povem vam, to bi bil raj in ne izključujem, da bodo razmere v svetu pripomogle k temu, da bo to kmalu obstala tudi nuja.

Prvič: ljudje brez čuta za naravo se ne bodo nikoli odločili za takšen korak, in se bodo raje držali v mestu. Tisti, ki pa se za to odločajo, so zelo ozaveščeni in bodo odgovorno skrbeli za naravno okolje. Torej manj onesnaženja v mestih in več reda in ozaveščenosti na podeželju.

Drugič: Slovenija ima prenizko samooskrbo s hrano, da bi lahko v primeru pomanjkanja ali druge krize preživela svoje ljudi. Če bi vsaj vsak tretji prideloval svojo hrano in presežek podelil s svojimi najbližjimi, bi bil problem samooskrbe rešen. Tržni velikani bi seveda propadli, ampak to jim tako ali tako ne uide.

Tretjič: ljudje bodo živeli v naravi, kar jih bo izpolnjevalo, jih osrečevalo, njihove bolezni bodo izginjale, telo se bo začelo samo zdraviti, odkrivali bodo zdravilna zelišča in se naravno prehranjevali. Zdravstvena kriza, prepolne bolnišnice se bodo tako razbremenile in zdravstveno oskrbo bodo lahko prejeli tisti ljudje, ki jo resnično potrebujejo.

Četrtič: šolski sistem doživlja krizo, ker otrokom polni glave z ugotovitvami, ki so jih naši otroci že zdavnaj prerasli, z monotonim znanjem, ki nima pomena za resnično življenje. Šolski sistem ne premore modrosti, srčnosti in zgleda, po katerem otroci hrepenijo in zato se upirajo tudi oni.

V življenju z Naravo se bodo organizirale skupine otrok (nekateri se že danes šolajo na domu), ki jih bodo vodili ljudje, ki s svojim delovanjem in načinom življenja za zgled. Predvsem pa jih bo učila Narava, ki je najboljši učitelj!

Petič, šestič, desetič in tisočič pa kdaj drugič in tukaj se še ne konča.... argumentov je preveč in če tisti, ki pišejo zakone ne bodo le teh priredili potrebam ljudstva, jih bo ljudstvo pač odpustilo, kot se trenutno že dogaja. Ljudje, svojo moč in svobodo smo predali v roke drugim, zato jih ne smemo kriviti za trenutno stanje. Krivi smo sami, priznajmo si to in si odpustimo.

Potem pa brž začnimo ustvarjati v smeri, ki jo narekuje naše srce. Pri tem bodimo odločni in ni dvoma, da na bo uspelo, saj nam že uspeva. Vsak prispevek je pomemben in izgovor, da tako pač je, ne služi več. Vsak od nas ima nalogo da po svoji moči prispeva k svetu, ki bo bolj strpen, sprejemajoč, srčen in radosten. Sprejmimo to odgovornost in stopimo skupaj!

Pozivam torej vse dobre ljudi, ki jim ni vseeno, kam gremo, kaj se dogaja z našo zemljo, našimi otroki, našim zdravjem in življenjem, da pripomorejo k temu in začnejo biti dejavni na področjih, za katere čutijo, da potrebujejo spremembo.

Mitja
modri.blisk@gmail.com