NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kaj daje materiji trdnost 3.del   
    sreda, 7. februar 2018 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Enačbe polja in črne luknje
    Leta 1916 je Einstein razvil svojo Splošno teorijo relativnosti in objavil niz enačb polja, s katerimi je želel popisati gravitacijo oziroma ukrivljanje prostora kot posledico snovi. Pri izredno močni ukrivljenosti prostora določen člen enačbe dobi neskončno vrednost. S to vrednostjo, ki jo imenujejo Schwarzschildova singularnost, se povezuje pojav, ki nam je poznan iz astrofizike: črna luknja.

    Sila gravitacije je v tem primeru tako močna, da ji nič, prav nič ne more pobegniti. Kot razlaga Haramein, so pri nadaljnem razvijanju enačb polja ta del, ki obravnava kontrakcijski del stvarnosti – kdo bi vedel, kaj početi z neskončnostjo? – preprosto zanemarili.

    Zaradi te poenostavitve Einsteinove enačbe polja zgrešijo bistveni del pojava in prezrejo vzrok za gravitacijo in vrtilni moment. Haramein dodaja, da bi bilo izključeni del, ki obravnava nedeterministične dejavnike stvarnosti, najprimerneje zapisati s fraktalnim zapisom.

    Pojavi, kiso jihkasneje povezali s pojmom črne luknje, bi morali biti prisotni v splošni relativnostni teoriji kot njen bistven sestavni del. Po Harameinu črna luknja ni pojav, ki ga srečamo le v drugih galaksijah in oddaljenih predelih vesolja, temveč je osnovni in obenem ključni mehanizem, ki poganja vesolje. Je fenomen, ki daje življenje objektom na različnih področjih opazovanja, od subatomskih delcev in atoma do planetov, sonc, galaksij itd. Razpon velikosti črne luknje (skalabilnost) je torej od mikroskopsko majhnih do takšnih z orjaškimi dimenzijami, kot jih vidimo v oddaljenih galaksijah. 

    Kako bi ponazorili črno luknjo? To je vrtinec (vorteks), ki črpa energijo iz vakuuma in jo spiralno zavrtinči, to pa ustvarja gravitacijo in EM sile. Vrtinec ima centralno točko (singularnost črne luknje), ki je točka miru, mesto, kjer obstoj materije ni mogoč. Oko tornada je primer za to. Tudi galaksija, katere premer je kakih 1000 svetlobnih let, ima v središču gigantsko črno luknjo, ki je področje mirovanja. Če opazujemo črno luknjo od znotraj (pod dogodkovnim horizontom – »točko brez povratka«), jo vidimo kot najbolj črno temo, če pa smo v zunanjosti (dlje od dogodkovnega horizonta), jo vidimo kot zelo svetel objekt. Lahko bi jo imenovali »belo luknjo«. Jedra galaksij so najsvetlejši objekti v vesolju, so sonca. Bela in črna luknja nista dva objekta temveč sta dva obraza istega pojava. Zato je ustrezneje kot o črnih luknjah govoriti o belo-črnih luknjah ali belo črnih celotah (BČC). Haramein je izraz »hole« spremenil v »whole« - »whole« kot celota, kar ustrezneje definira pojav.

    Ker ima vesolje fraktalne značilnosti, se BČC nahajajo druga v drugi. Ko z Zemlje opazujemo zvezde ali naše Sonce, opažamo le njihov ekspanzijski del; vidimo jih kot »bele luknje« oz. svetle objekte.

    Haramein strukturo črne luknje ponazori z dvema torusoma (dober primer torusa je zračnica avtomobila), obročema eterične energije, eden nad drugim, znotraj krogle. Dinamika stoječega vala na površini obeh torusov oblikuje spiralno gibanje (zaradi Coriolisove sile), ki vodi energijo iz notranjosti na obod in po zunanjosti v spirali do odprtine v torusu v njegovo notranjost, od tam pa zopet navzven. Gibanje je simetrično za zgornji in spodnji torus in odraža lastnost kozmične dinamike: medtem ko se en del vala širi, se drugi del krči. Ob pogledu z vrha bi videli zelo podobno sliko kot jo kažejo vzhodni mistiki - jin jang simbol.

    Gravitacija na kontrakcijski in EM sila na ekspanzijski strani dogodkovnega horizonta sta povezana izraza energijska dogajanja v ČBC. Gravitacija povzroči ukrivitev prostorčasa, ukrivljenost povzroči novo radiacijo, vse skupaj pa ustvarja odprto povratno zanko, ki jo popišemo kot fraktal.

    Trditev, da je subatomski delec - proton - črna luknja, je Haramein objavil v dokumentu »The Schwarzschild proton«, ki ga je znanstvena javnost l. 2009 opredelila kot enega najboljših člankov s področja fizike. Predstavil je tudi dokaz; pripravil je grafikon, v katerem je nanizal podatke o razmerju med premerom in maso vseh znanih objektov: vesolja, galaksij, kvazarjev, sonca, planetov, protona. Izkaže se, da vse točke ležijo na premici. Podatek za standardni proton, kakršnega opisuje znanost, pa pade daleč izven grafa; očitno podatek ne odraža resnice.

    Harameinove ugotovitve imajo daljnosežne posledice. Pomenijo, da se v vsakem protonu zrcali vse vesolje in da so informacije z vseh protonov prisotne v vsakem od njih. Ali drugače povedano: vse je povezano, vse je eno.

    Ideja, da so posamezni gradniki vesolja črne luknje, ni tako nenavadna, kot se zdi. Stephen Hawkins npr. je mnenja, da so vsi subatomski delci mini črne luknje… Ogromni LHC pospeševalnik blizu Ženeve naj bi pomagal potrditi to teorijo.

    Okvir: Črna luknja je v astrofiziki teoretična zgostitev mase, katere težnostno polje je tako močno, da nič, niti svetloba na razdalji, manjši od »dogodkovnega horizonta«, ne more uiti njeni privlačnosti. Ime si je izmislil ameriški fizik Wheeler l. 1967. Ime nima nobene zveze s kakšno resnično »luknjo«. Teoretično so lahko črne luknje poljubne velikosti, od mikroskopskih do skoraj velikosti vidnega vesolja. Kot opisuje teorija, v centru črne luknje leži gravitacijska singularnost, kjer ukrivljenost prostorčasa postane neskončna.

    KONEC

    Zoran Železnikar
    www.prisluhni.si/

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.prisluhni.si/
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Einstein-Crna-Luknja-Materija

    No trackback comments for this entry.
    Kaj daje materiji trdnost 3.del | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Kaj daje materiji trdnost 3.del

    Prispeval/a: Yoda dne petek, 9. februar 2018 @ 17:00 CET
    FRAKTAL

    Iz Wikipedije, proste enciklopedije
    https://sl.wikipedia.org/wiki/Fraktal

    Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti[1]:
    • vsebuje podrobnosti pri poljubni veliki ali majhni povečavi (glej simetrija),
    • je preveč nepravilne oblike za opis z običajnimi geometrijskimi prijemi,
    • je natančno ali statistično samopodoben,
    • njegova razsežnost je večja od njegove topološke razsežnosti ali pa
    • je določen rekurzivno.


    UKRIVLJENOST PROSTORA

    Nikola Tesla je nedvoumno nasprotoval Einsteinovi tezi o ukrivljenosti prostora, prav tako o svetlobni hitrosti, kot o najvišji možni. To zadnje je bilo kasneje eksperimentalno ovrženo, a mnogi še vedno govorijo da je svetlobna hitrost najvišja možna.

    3D percepcija manifestiranega vesolja pa je seveda ponazorjena z ukrivljenostjo površine krogle, ki predstavlja mejno ploskev prostorske ekspanzije vesolja. Zdi pa se, da so astrofizikalni modeli, kot ta naprimer še vedno v večji ali manjši meri samomejeni z videnjem skozi Newtnova očala.


    ČRNE LUKNJE IN FRAKTALNO VESOLJE


    Ob predpostavki, da se vesolje širi in razvija v vseh vidikih moramo domnevati tudi možnost 'lokalne' degradacije in 'reciklaže' v latentnost niča. 'Reciklaža bi se utegnila odvijati prav skozi črne luknje.

    Gravitacija je v fiziki še odprto vprašanje, prav tako pojasnilo za črne luknje, ki temelji na gravitaciji. Črne luknje bi lahko bile mesto prehajanja delov manifestiranega vesolja v latentno stanje in obratno.

    Zdi se da je fraktalni model vesolja dober pristop. Obstaja velika podobnost matematično definiranih lastnosti fraktala in lastnosti kabalističnega drevesa življenja. Analogijo lahko najdemo v vseh naštetih točkah Wikipedije.





    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,67 seconds