Piše: Iva Gruden v novi Vivi www.viva.si

PRIHODNOST JE V OSEBNOSTNEM EKOKMETIJSTVU
Število ekokmetij se pri nas povečuje, narašča tudi povpraševanje po ekoživilih, vendar smo še vedno daleč od želenih ciljev, ugotavljajo na Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR). Potrebujemo tržni pristop, več vzajemnega povezovanja in tudi več osebnega povezovanja med kupcem in kmetom, dodaja Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije.

Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je bilo lani v ekološki nadzor vključenih 2.218 kmetij, kar je skoraj tri odstotke vseh slovenskih kmetij, od tega jih je 1897 pridobilo ekocertifikat. Prevladuje živinoreja, vendar pa porabniki najbolj povprašujejo po svežih vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki).

Raziskava trga ekoživil in potencialov tržne ekološke pridelave pri nas, ki sta jo opravila ITR in Oddelek za zootehniko pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je pokazala, da je leta 2009 delež ekoživil znašal odstotek vsega prometa s hrano in pijačo. V primerjavi z zahodnimi državami, kot sta Danska in Avstrija, je bila ta številka manjša (tam je ta delež že leta 2008 znašal šest odstotkov), nam podobni pa sta bili Češka in Finska. Za ekoživila smo Slovenci namenili v povprečju 17 evrov na leto, Danci 139, Avstrijci 104 in Nemci 71 evrov.

Večina ekohrane iz uvoza
Raziskava revije Skupaj za zdravje človeka in narave kaže, da je večina ekoizdelkov na naših trgovinskih policah uvoženih – leta 2009 jih je bilo za več kot 80 odstotkov. Po njihovem mnenju se razlogi za to skrivajo v prepočasnem usmerjanju kmetij v ekološko pridelavo, oddaljenosti ekokmetij od trga, premajhnega obsega pridelave in še vedno premajhnega povpraševanja.

Po mnenju ITR zato potrebujemo več sodelovanja, tržnega povezovanja in izobraževanja, predvsem pa radikalno spremembo dosedanje Skupne kmetijske politike EU. Nujno povečanje količine pridelkov, krepitev organiziranega nastopanja na trgu ter ozaveščanje potrošnikov in pridelovalcev predlaga tudi ministrstvo. "Akcijski načrt za razvoj ekokmetijstva do leta 2015 predvideva desetodstotni delež ekoživil slovenskega porekla. Očitno je, da je ta cilj ob dosedanji dinamiki razvoja nedosegljiv,“ menijo na ITR.

Kupci in veliki trgovci zadovoljni, kmetje ne prav zelo
Fras ocenjuje, da na področju ekokmetijstva držimo korak z Evropo, težavo pa vidi v njegovi industrializaciji. Vse več je namreč industrijskega pridelovanja ekoizdelkov na velikih površinah in z veliko mero tehnologije, kar je v nasprotju z ekokmetijstvom z imenom, obrazom in osebnim pristopom. "Ekološka pridelava je postala zanimiva za velike kmetije, velike sisteme in velike preprodajalce. Dobavitelji tako ne vedo, kaj imajo v rokah; preden bodo ločili zrnje od plevela, bo prišlo do številnih afer in problemov. Vsekakor je čedalje več teženj po ustvarjanju posla z ekokmetijstvom, kar nas moti, saj vemo, da se to še nikoli ni dobro končalo," je oster Fras.

Da so ekoizdelke začeli prodajati tudi veliki trgovci, ga ne veseli. Nasprotno, zdi se mu, da je s tem cenovna politika še bolj zamegljena, obenem pa ekokmetje niso v nič boljšem položaju. "Veliki trgovci že tako kupujejo pridelke po nizkih odkupnih cenah in tudi njihovi plačilni roki so dolgi. Poleg tega ponujajo znižanja cen ekoizdelkov, zaradi česar so ekokmetje primorani prodajati pridelke po enako nizki ceni kot konvencionalni kmetje. Toda take dejavnosti so dobra oblika trženja in vzvod za dialog s potrošniki. Vedeli smo, da se bo to zgodilo, zato je edini naslednji korak v tem, da okrepimo našo znamko Biodar,“ napove Fras.

Na ekotržnicah tudi konvencionalni pridelki
Vse več je ekotržnic, vendar Boris Fras opozarja, da tam poleg certificiranih ekokmetov prodajajo tudi konvencionalni kmetje, kar se po njegovem mnenju ne bi smelo dogajati. "Mi smo alibi za vse projekte, ki niso bili prodajno uspešni, zato se skušajo 'priklopiti' na nas," pojasnjuje Fras. S tem imajo velike težave po vsej Sloveniji, saj so konvencionalni kmetje vztrajni, potrošniki pa zavedeni. "Dodatna težava je razpršenost ekotržnic. Na primer: na Gorenjskem je bila nekoč samo v Naklem, zdaj pa so tudi v Kranju, Lescah in morda še v Škofji Loki. Tako mora kmet za enak zaslužek obiskati več lokacij. To je zanj zelo naporno, zato je treba okrepiti prodajo ekoizdelkov," razmišlja Fras.

Spodbujajmo partnersko kmetovanje
Fras si želi, da bi šlo ekokmetijstvo v smeri partnerskega kmetovanja, v okviru katerega se kupec neposredno dogovori z ekokmetom, da ga bo ta tedensko zalagal s svežimi živili. Trenutno takšno sodelovanje ponujajo ekokmetije Zahojnik z Vranskega, Brevkina svežina iz Ljubljane, Porta iz Kranja in Romana Rejc iz Koštabone, zaradi velikega zanimanja kupcev pa jih bo v prihodnosti najbrž še več.

Partnersko kmetovanje je za Frasa primerno zlasti za majhne kmetije, saj potrošniki postanejo odgovornejši do sebe in do okolja, obenem pa neposredno nadzirajo kmeta. "Kmetje potrebujejo več nadzora – ne tehničnega, marveč potrošniškega, kajti tako lahko ugotovijo, česa si ljudje dejansko želijo, namesto da pridelujejo živila, o katerih sami menijo, da se bodo dobro prodajala. Pri večjih pridelavah, in v to smer gre razvoj, pa bomo potrebovali več nadzora, ki pri nas še šepa. Kot da se pristojne službe bojijo ujeti nekoga, ki goljufa," meni Fras.

Pozdravlja tudi čedalje večje poudarjanje lokalne pridelave hrane, vendar ne za vsako ceno, pač pa predvsem v smislu, da smo Slovenci postali pozorni na stvari, na katere doslej nismo bili: da lahko hrano pridelamo tudi v parku ali na balkonu, da lahko v mestu gojimo čebele in podobno. "Kar se nam je doslej zdelo nemogoče in 'zakmeteno', se zdaj zdi odlično in povečuje kakovost življenja," meni Fras.

Meni, da so korak v pravo smer tudi šolski ekovrtovi, projekt, ki so ga letos v sodelovanju s švicarskim raziskovalnim inštitutom FiBL pripravili na ITR. Z njim želijo spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji, jih vključiti v pouk in vzgojo otrok ter vzpostaviti dejavne mreže, ki bodo živele tudi po koncu projekta junija naslednje leto. K projektu je pristopilo 143 šol, vrtcev in dijaških domov, organizatorji pa 15 med njimi nudijo strokovno podporo na terenu.

Ekotržnice po Sloveniji
Po podatkih Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije v Sloveniji delujejo naslednje ekotržnice:
• V Ljubljani na Pogačarjevem trgu ob petkih in sobotah med 8. in 14. uro ter v sredo, četrtek, petek in soboto med 7. in 15. uro (samo kruh in pecivo).
• V Mariboru na Glavnem trgu ob petkih med 9. in 13. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro, v Hipermarketu Mercator ob sobotah med 8. in 13. uro ter v Europarku ob sredah med 14. in 19. uro.
• V Kranju ob četrtkih med 17. in 19. uro.
• V Celju na glavni tržnici ob sobotah med 9. in 13. uro, v Planetu Tuš ob petkih med 12. in 19. uro ter v Mercator Centru ob sobotah med 8. in 13. uro.
• V Naklem v Vita centru od junija do septembra ob torkih med 18. in 19.30 ter od oktobra do maja ob torkih med 17. in 18.30.
• Na Bledu pred stavbo TNP vsako tretjo soboto v mesecu med 10. in 12. uro.
• V Kamniku poleti ob petkih med 17. i 18.30 ter pozimi ob petkih med 16.30 in 18. uro.
• V Tolminu ob sobotah dopoldne.
• V Novem mestu na Glavnem trgu ob petkih med 8. in 14. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro.
• V Trebnjem v Mercatorju ob sobotah med 8. in 13. uro.

Danes integrirano, jutri eko?
Na letošnjem živilskem sejmu Agra, ki je bil konec avgusta v Gornji Radgoni, je Tomaž Džuban z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS omenil, da bodo zdajšnji standardi za integrirano pridelavo zelenjave postali standardi za konvencionalno pridelavo. Z drugimi besedami povedano: po letu 2013 se bodo standardi konvencionalne pridelave zvišali, vsem pridelovalcem integrirane pridelave pa je Džuban svetoval, naj začnejo kmetovati ekološko. Ministrstvo bo namreč naslednje leto ponudilo višje subvencije kmetijam v obdobju preusmeritve, ki imajo višje stroške od ekokmetij, saj svojih izdelkov še ne morejo prodajati kot ekoloških.

Nekaj koristnih povezav
Vodnik po ekoloških kmetijah: http://www.eko-kmetije.info/
Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije: http://www.zveza-ekokmet.si/
Ekološka ponudba v Sloveniji: http://ekoloska-ponudba.vsi-zdravi.org/