NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Dvojina po južnjaško   
    sreda, 14. december 2011 @ 05:02 CET
    Uporabnik: msegin

    Pogovor z avtorico projekta Dvojina po južnjaško, Miomiro Šegina
    DVOJINA: NEPREMAGLJIVA OVIRA ALI NEPRECENLJIVA IZKUŠNJA

    Od septembra 2011 se v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani vsak tretji petek v mesecu dogaja Dvojina po južnjaško. Kaj to pomeni? V napovedniku piše »Gre za ciklus srečanj z ustvarjalci iz bivših jugoslovanskih republik, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji ter s svojim delovanjem prispevajo k multikulturni pisanosti (pismenosti) našega okolja.«

    Seveda, gre za ustvarjalce amaterje, nekateri pa so že uveljavljeni literati in prevajalci. Torej, zelo zanimivi in duhovno bogati petkovi večeri se dogajajo v Trubarjevi hiši. Večinoma gre za avtorje, ki so del tradicionalnega srečanja Sosed tvojega brega v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki že 33. let obstaja zahvaljujoč organizatorki in pobudnici tega srečanja, Dragici Breskvar (svetovalki na JSKD za literarne dejavnosti).

    V sedmih zaporednih srečanjih, ki jih vodi avtorica tega projekta Miomira Šegina, so se že predstavili: Jure Drljepan iz Domžal, Senada Smajić iz Železnikov, Željko Perović iz Maribora, Žuža Balog iz Škofje Loke, sledijo še petki z Natašo Kijurina Kupljenik, Nedo Galijaš in Brankom Baćovićem, vsi iz Ljubljane. Zadnji večer tega ciklusa, ki bo tretji petek v aprilu, se bomo lahko spoznali tudi z ustvarjanjem avtorice tega zanimivega projekta Miomiro Šegina, dramatičarko in pisateljico iz Domžal. Z njo sem se pogovorila o tem ciklusu, o nepremagljivih ovirah, o neprecenljivih izkušnjah in o bogastvu, ki ti ga daje druga kultura.

    Od kod ideja za ime »Dvojina po južnjaško«?
    Ime »Dvojina po južnjaško« je nastalo iz potrebe, da čim bolj nazorno predstavim tematiko ciklusa, torej kako se tujci spopadajo s slovensko jezikovno dvojino in, na drugi strani, kako balansirajo med tistim prejšnjim in novim jezikom. Nov jezik je lahko nepremagljiva ovira, za nekoga pa neprecenljiva izkušnja.

    Misliš da obstaja potreba po take vrste srečanju?
    Srečanja Dvojina po južnjaško so pomembna za prepoznavnost druge plati priseljenstva, saj imajo ljudje, ki so prišli iz nekdanje Jugoslavije še pred njenim razpadom (ali po tem) poleg želje po delu in preživetju tudi željo po ustvarjanju in umetniškem izražanju. Po mnogih letih bivanja v Sloveniji postanejo del te družbe, a kljub temu skriti v senci iz katere najpogosteje izstopijo v medijih kot negativci, kot tisti, ki se ne znajo obnašati ali upoštevati pravil. Ravno zaradi teh stereotipov želim pokazati pogosto spregledane pozitivne spremembe, ki jo v družbo prinašajo priseljenci.

    Saj imajo že srečanje »Sosed tvojega brega« (letos že 33-ič), v organizaciji JSKD.
    Res je in menim, da je pomen teh srečanj izjemen v smislu ohranjanja stika s svojim maternim jezikom in kulturo. Vendar sem prepričana, da je del ustvarjalk in ustvarjalcev iz tega kroga dosegel visok nivo umetniškega izraza tako v maternem kot tudi slovenskem jeziku, da se lahko suvereno predstavijo širši javnosti in slovenski publiki v celoti in ne le v ozkem krogu enako mislečih in pišočih ustvarjalcev.

    Tujejezičnih avtorjev v Sloveniji je veliko, kako si jih izbrala?
    Nekje je bilo treba začeti in nekako sem si zadala za cilj, da bi prvi sklop trajal od jeseni do spomladi. Izbrala sem tiste avtorje, ki so me najbolj prepričali s svojim delom, s svojo osebnostjo in pripravljenostjo za sodelovanje. Osnovni koncept, ki se ga držim je ta, da predstavim gosta z njegovo zgodbo o prihodu v Slovenijo, potem pa njegov odnos do jezika, tako do maternega kakor tudi do slovenskega, ki ga obkroža in postaja njegov prevladujoči jezik. Kar nekaj teh ljudi že prevaja slovenske avtorje v srbski, hrvaški, bosanski oz. madžarski jezik, kar se mi zdi prava medkulturna izmenjava. Torej, če se bo Dvojina po južnjaško »prijela« se lahko na jesen tudi nadaljuje, res pa je, da je vse vloženo delo tukaj prostovoljno, kar pa ni ravno spodbudno za dojemanje in vrednotenje kulturnega dela nasploh.

    Kakšen pa je odziv na teh večerih?
    Obisk je dober, vendar si želim več slovenskega občinstva, ki bi ga zanimalo kaj in kako ustvarjajo »tuji« literati, kaj tukaj delajo in kako razmišljajo o svojem okolju, ki ga le simbolno označuje slovnično število dvojina. Mogoče je tukaj še prisoten dvom v kvaliteto omenjenih literatov, a če bi prišli in prisluhnili vsemu, o čem se pogovarjamo in kaj preberemo, bi zagotovo spremenili mnenje. Pogovori potekajo v slovenščini, pesmi pa se berejo v jeziku v katerem so nastale, da se bolje začuti ritem in bogastvo različnih jezikov.

    Kako je pisati v svojem jeziku in delovati v drugem jezikovnem okolju?
    Vsak ima s tem svojo individualno izkušnjo - nekateri pišejo izključno v svojem maternem jeziku, drugi pa tudi v slovenskem jeziku, ki ga toliko obvladajo, da že prevajajo slovenske avtorje v svoj jezik. Po moje je to tisti presežek, ki ga imenujemo medkulturna izmenjava, zaradi katere si ljudje postajajo bolj blizu in manj obremenjeni s stereotipi. Mogoče se slovensko okolje teh povezav in komunikacijskih mrež niti ne zaveda, ker je preveč zazrto v uradne prevajalske in literarne kroge. Tisto, kar nastaja na obrobju kulturne srenje pa ponavadi nosi večji ustvarjalni in življenjski naboj.

    Tudi sama si del te literarne družine, lahko poveš kakšne so tvoje izkušnje z jezikovno dvojino?
    Res je, sama pišem že vrsto let v slovenskem jeziku, kar je posledica mojega novinarskega dela. Če imaš potrebo kaj sporočiti drugim in bi rad, da te čimbolj razumejo, se pač potrudiš uporabljati domači jezik. Kar pišem zase, pišem ali v srbskem ali v slovenskem jeziku, a šele udeležba na Sosedu tvojega brega me je spomnila na to, da ne smem povsem zanemariti in pozabiti svoj materni jezik. Zame je pomembno, kateri jezik je izhodiščni, ker ima vsak izmed njih svoj ritem, svoj tonski in tradicionalni vzorec, ki mu daje določeno vrednost. Torej, jezik ne dojemam kot skupek znakov temveč kot nekaj veliko bolj obsežnega in globokega, je nosilec narodovega značaja.

    Kako to da ste za lokacijo izbrali Trubarjevo hišo literature? Ima to neko simboliko?
    Ko sem prvič vstopila v Trubarjevo hišo literature sem si zaželela imeti tukaj svoj večer, preprosto me je pritegnila ta domača atmosfera, ki veje iz sten in od ljudi, ki tam delajo. Na srečo je imela Tatjana Pristolič dovolj posluha in poguma, da je sprejela moj predlog in mi odstopila termin za srečanja. Navsezadnje vsebina ciklusa sovpada z eno izmed programskih usmeritev Trubarjeve hiše literature in ta se tiče prav medkulturnega sodelovanja. Trubar pa je bil naprednjak po svojih pogledih na svet in bi bil sigurno vesel, da se v »njegovi« hiši dogaja toliko različnih literarnih dogodkov.
    Vsak ta večer je tematsko drugače obarvan. Enkrat govorimo o mitu trpečega pesnika, drugič o prebijanju skozi življenje v stilu ditiramba, tretjič o skrivnostih življenja in smrti, pa čaščenju otroka, o tem kaj danes pomeni biti ženska, o ljubezni itd…

    Očitno, tematiko pogovora prilagajaš gostujočemu avtorju, kar zna biti sila zanimivo.
    Res je, ta srečanja niso klasični literarni večeri, so bolj druženje na izbrano temo. Z gostom najprej naredim intervju, se seznanim z njegovim delom in njegovo življenjsko zgodbo, ki se potem vleče skozi pogovor kot rdeča nit. Ljudje smo si različni, nekoga bolj spodbudi k pisanju naravni pojav, drugega pa človeška nesreča… Če se držim teme, ki je za pesnico ali pesnika pomembna, bom o njej/njem izrisala najbolj zanimivo sliko. Vsak pogovor z gosti je zame nova izkušnja, ki jo z veseljem delim s publiko. Moja želja je, da bi presegli dvojino, ki nas razdvaja in sprejeli množino, v kateri živimo prav tukaj in zdaj.

    Pogovor vodila: Neda Galijaš

    29.11.2011

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja msegin
  • Več s področja * Aktualne, dobre novice, pozitivne novice in za

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Dvojina po južnjaško | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds