Vsak človek po svoje dojema, kaj je v resnici blagoslov … dobre ocene, dober mož ali žena, denar. Pravzaprav je lahko vse blagoslov. Če pa tega ne uvidimo in se ne odzovemo ustrezno, se lahko tisto, kar je videti kot blagoslov, sprevrže v prekletstvo. Včasih moledujemo za blagoslov in ga dobimo, pa nam uniči življenje.

Pravi blagoslov, po katerem hrepeni duša, je, da se poveže z božjo ljubeznijo. To je najvišji blagoslov – da se resnično povežemo z božjo ljubeznijo, ki jo lahko najdemo povsod, v vseh okoliščinah, če jo le iščemo. V krščanskem Svetem pismu piše: »Iščite, in našli boste.« Krišna pravi v Bhagavad-giti: »Vsakogar nagradim tako, kakor se mi preda.«

Če iščemo božjo ljubezen, imamo veliko priložnosti, da jo najdemo. Sicer pa nas lahko celo najlepše stvari v življenju zagrenijo in uničijo. Resnična modrost je, da povsod vidimo božjo roko in da smo hvaležni, kajti le hvaležno srce lahko v vsem vidi blagoslov.

Hvaležnost je ena najpomembnejših odlik za dosego pravega notranjega bogastva in sreče, saj nas poveže z božanskim. Če smo torej resni in iskreni ter nimamo skritih namenov in bi radi s svojim ravnanjem ugodili Bogu, smo naravno deležni blagoslovov, saj imamo pravo zavest, da jih vidimo in sprejmemo.

Ob takih blagoslovih so okoliščine, v katerih se znajdemo, ravno pravšnje za nas.

Radhanath Svami