Bilo je sredi delovnega tedna. Delati sem začel že ob 6 uri zjutraj in ne boste mi verjeli, delati sem moral vse do 14 ure. A je kdo v življenju že slišal za koga takšnega ali pa je morda že sam bil kdaj takšen?

No, pustimo zdaj za kratek čas te podrobnosti, teh je že verjetno resnično preveč v našem življenju. Osredotočimo se zdaj na 14 uro popoldan, ko sem lahko številko svoje delovne kartice zakodiral za odhod iz službe in vstopil v korak svežemu zraku naproti. Danes ni bil navaden dan. Bil je malo bolj popestren in zanimivejši dan, kot recimo ostali dnevi. Srečati sem se nameraval z indijskim Sadhu Maharajem.

To kar sem vedel o njemu je bilo, da se je rodil v kraljevi, zelo bogati indijski družini. Že ob rojstvu je bil lastnik velikega podedovanega bogastva, ki ga navaden človek lahko samo sanja. Že pri 14 letih je živel v svoji palači, imel je osebne voznike in par zlatih Rolls Roycev.

Kasneje v življenju postane še diplomirani pravnik, velik podjetnik lastnega podjetja in kralj dokaj velikega indijskega ozemlja. V vsemu temu življenju pa še ga je spremljala njegova družina in njegovih pet otrok. Slišal sem tudi to, da je g. Drnovšek bil zelo navdušen, ko je spoznal tega človeka...

Ampak to, kar je mene fasciniralo in me pritegnilo na tem Sadhu Maharaju ni bilo njegovo zlato bogastvo. To kar je mene pritegnilo in mi dalo transcendentalen srčni zalet je bila v bistvu njegova opustitev vsega tega bogastva.

V času opustitve vsega bogastva postane menih in častilec Krsne. Kajti zadovoljstvo, sreča, notranja sinhronost, blažena ananda, solze srca mu niso nalile dovolj kaplic svoje osvežitve v njegovo življenje. Ni mu pomagalo ne bogastvo in ne položaj, ki ga je imel. Moral je iti na srčna kolena in vse to dejansko zaživeti v polni meri polnosti. Danes je guru bhakty yoge in govori o Krsni.

" Super zgodba," sem si rekel. Gremo se pozdraviti s tem človekom.

" Glejte, glejte..... že ga vidim kako prihaja. Oblečen je bil v oranžno meniško oblačilo z žarki sonca v očeh. S široko odprtimi rokami, kot kakšen avion priteče ta 60 letnik v objem svojim učencem. Objel je otroke, mamice, in vsakega, ki mu je bil blizu...

" How are you my friend "..... me pozdravi.
" It is not easy in this Kaly yuga,"... mu odgovorim.
" Kaly yuga is the best becouse we have the mercy of holy name"... mi odgovori in me prijateljsko potreplja po ramenih.

Na začetku in praktično večino predavanja smo peli in še enkrat samo peli. Zanimivo, takšnega predavanja pa ne slišiš prav pogosto, sem si sam pri sebi pravil. Po nekaj minutnemu petju je Sadhu Maharaj iz svoje zatopljenosti končno odprl oči in začel govoriti par besed.

Dejal je; " Moja duhovnost je samo slavljeno opevati sladkobo Boga. Vrhunec moje filozofije je opevati slavo Boga. Moja pot se začne z opevanjem sladkosti Boga, po moji poti se hodi z opevanjem sladkosti Boga in mojo pot se tudi zaključi z opevanjem sladkosti Boga. Moja pot je samo slavljenje Boga....

Predstavi nam kratko zgodbo, ki govori o iskalcu, ki nekoč pride pred noge velikemu in ponižnemu častilcu Krsne. Iskalec ga na vse načine zasmehuje in se mu intelektualno postavlja v bran s svojo iskanostjo.

" Povej mi, kako hudiča te zgolj ponavljenje nekih imen Krsne
lahko osrečuje in izpolnjuje,"... mu iskalec venomer ponavlja.

" Izgini bedak in neumnež," mu ponižni častilec Krsne odgovori.

Iskelec je bil zelo presenečen in začuden, češ kako se lahko ta mož,
ki bi naj veljal za ponižnejšega od travne bilke, tako pogovarja?

Mož mu potem reče; " A vidiš zdaj kakšen vpliv imajo nate besede,
ki so ti izrečene, kakšen vpliv ima nate ton s katerim ti je kaj izrečeno
in kakšen vpliv ima nate srce iz katerega ti to govorim."

Zgodba potem pravi, da je ta bedak in neumnež postal človek, ki se je v polnosti prepojil s transcendentalnim imenom Krsne in utihnil za vedno, ko mu je asketski sadhu na uho zašepetal sveto mantro.

Tako nas je Sadhu Maharaj nagovoril naj pokukamo v filozofijo Bhakty yoge - yoge ljubezni, ki je srčika vsega znanja. Kajti brez bhakty - ljubezni je vse vredno enako nič. Vsi ljudje smo iz ljubezni in doživljamo vibracije ljubezenskega osvežilnega vetra, resnica je, da se ljubezni sploh ne moremo izogniti.

Ampak, če ta vibracija zadovoljuje samo naša spekulativna umovanja in nam služi v večini za naša preživetvene spletke, potem je ta vibracija pač na nivoju preživetvenih spletk in nas ne bo izpolnila, kajti ne more doživeti svoje popolne in vseprivlačne ekspanzije. Dejal je, da je pot ljubezni pot služenja in ne gospodovanja.

Naša narava je služiti. Vsi nečemu služimo, lahko je to pes, lahko je to muca, lahko je to sistem al pa nenazadnje smo to mi sami. Naj bo naš največji kralj kateremu služimo samo tisti, ki nam da največ srčnega zadovoljstva, ne pa neka naprava, ki nam skuha jajca v petih minutah.

Dejal je, da je ime Krsne transcendentalno in da ni to neko zemeljsko ime, ki hitro izgubi okus. Ime Krsna je vseprivlačno, ki privlači vso našo negativo, nesrečo in odtujenost nas samih. Sveta mantra čisti srce, največji čudež je pa to, da vspostavi odnos človeka z vseprivlačnim Bogom, ki pa ni neka impersonalna praznina, ampak je personalna polnost.

Po koncu skromnega predavanja in mnogo večjega eternega transcendentalnega muzikala smo se najedli vegeterjanskega prasadama, jaz pa sem še dobil vizitko od Sadhu Maharaja, ki me vabi naj ga pridem obiskati v Indijo.

" Na koncu tega lepega dne sem si rekel..." Če nič drugega, končno vesela " religija "- vzpostavitev in povezava z medenim sladkorjem..

email: kristjan.butolen@gmail.com