NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 20-sep
  • Vesela trgatev na Krasu, s potepanjem in osmico

  • sobota 21-sep
  • Šola zmajeslovja: Uvod v zmajeslovje

  • nedelja 22-sep
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 23-sep
  • Viljem Gogala: Potopis

  • torek 24-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sreda 25-sep
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 26-sep
  • Svetovni dan turizma

  • petek 27-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 28-sep
  • Lurd - Camino - Montserrat...popotovanje

  • nedelja 29-sep
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 30-sep
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • torek 01-okt
  • 19. Festival za tretje življenjsko obdobje
  • Skupina za izkustveno delo s čustvi

  • sreda 02-okt
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • četrtek 03-okt
  • 11. EFSMA kongres medicine športa
  • Obvladovanje in umirjanje stresa ter tesnobe z uporabo tehnik dihanja, čuječnosti, usmerjenega gibanja, sproščanja, meditacij

  • petek 04-okt
  • Gledališki tečaj

  • sobota 05-okt
  • Jestival okusov in umetnosti

  • nedelja 06-okt
  • Oktobrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 07-okt
  • Spomin na Luizo Pesjakovo

  • torek 08-okt
  • Srčna ustvarjalnica

  • sreda 09-okt
  • Svetovni dan pošte v Muzeju pošte in telekomunikacij

  • četrtek 10-okt
  • Mednarodna konferenca Evropskega združenja za vaskularno medicino ESVM / IVA
  • Ezoterična Indija

  • petek 11-okt
  • Abonma Veličastnih 7 2019/20

  • sobota 12-okt
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma
  • Koncert DEVA PREMAL & MITEN in MANOSE Koncert »On the Wings of Mantra«

  • nedelja 13-okt
  • Z igro do dediščine v TMS 2019

  • ponedeljek 14-okt
  • Marko Ogris: Kako je človeku biti drevo?

  • torek 15-okt
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.: Štampiljke

  • sreda 16-okt
  • Razprava - kmečki in kulturni turizem na podeželju

  • četrtek 17-okt
  • Festival novomedijske kulture Speculum Artium 2019

  • petek 18-okt
  • Izmenjevalnica #76 v Humanitarnem centru

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Duh svobode   
    ponedeljek, 20. maj 2019 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Miran Zupančič

    Bistvo duha je svoboda. Da bi lahko človek postal svoboden, mora odkriti smisel svojega življenja. Smisel našega življenja je primarna motivacijska moč v nas samih. Smisla življenja si ne moreš izmisliti, ampak ga lahko samo odkrivaš.

    Smisel življenja je za vsakega človeka specifičen. To je naša naloga, ki jo mora vsaka duša izpolniti in nihče nikogar ne more v tem zamenjati. Vsakdo med nami je orginal, neponovljiv, s osebno nalogo in možnostjo. Odgovoriti si na smisel življenja, pomeni biti odgovoren.

    Moč svobode nam je dana kot seme, kal. Ta moč semena mora v nas rasti, se razvijati in to imenujemo duhovna rast.Naša svoboda rste v ustvarjanju dobrega. Bolj ko nas prerašča, bolj je močna. V kolikor ne raste v smeri dobrega, zakrni. V kolikor se sputi v grehe, zlo, nepravičnost, tedaj postene nesposobna za dobro. Tako nagoni dobijo prevlado, a ne da ona vodi nagone.

    Če se prepusti nagonom, postane povsem nemočna. Svoboda se popolnoma izgubi kadar duh postane suženj nagonov. Toda Bog vsakemu med nami daje milostno moč za prvi korak na poti k svobodi. Svoboda lahko raste vse do popolne predaje Drugemu v nas samih ali Duhom Svetim.« Kjer je Duh Gospodov, tam je svoboda«, pravi Pavel v Svetem pismu.

    Svoboda je darilo in istočasno naloga, vsa predana v naše človeške roke. Svoboda nam je lahko zmanjšana. Zunanja prisila nam lahko onemogoči delovanje zunanjega dela, toda ne pa tudi notranjega opredeljenja. Strah, tesnoba, žalost, ogorčenje lahko v nas zelo zmanjšajo služenje svobodi, toda nikoli opravičiti nekaj kar je v sebi zlo. Strah je povzročen s znanim vzrokom, a tesnoba z neznanim. Našo svobodo lahko zmanjšajo tudi pohlep, neznanje, zakoreninjene navade, hipnoza, sugestija, duševne bolezni, duhovno trpljenje in narkotiki.

    Mi ljudje imamo zavest. Zavest je nekaj več od samih poznavanj vrednot. V zavesti in vesti se človek dotika temelja svojega življenja, v zavesti se opredeljuje na rešitev ali propad. Temelj naše človeške duše skupaj s spoznanjem in hrepenenjem tvori enost. Ustvarjeni smo po Božanski podobi in kot taki smo trojnost v temeljih duše. V kolikor nasprotujemo spoznanju in hotenju, to v nas samih povzroči globoko bolečino v samem temelju naše duše. V globini našega bitja to povzroča rano, ki kričijo po ozdravitvi.

    Kadar spoznanju nasprotuje volja iz zlih namenov, tedaj spoznavna moč zatrepeta od bolečine. Prav enako tako boleče zatrepeta iz dna duše volja,kadar je blokirana v jasnem spoznanju uma. Toda najtežjo bolečino čutimo v temelju svojega bitja,kadar nam um kaže jasno spoznanje dobrega, a se naša volja zaradi svogea hotenja temu upira. To je bolečina, ki jo občutimo iz dna duše. Najbolj prazaprav boli duša.

    Ta bolečina v nas uničuje vse naše sposobnosti, odvzema nam smisel, meče nas v brezciljnost in brezvoljnost, nas peha v obup in samouničenje. To nasprotovanje, upiranje spoznanju in volje v naši duši je resnično pravi greh. Kadar nam spoznanje zavesti jasno da vedeti kaj moramo narediti in se temu z voljo opredeli proti temu spoznanju, tedaj s v človeku odprejo vrata, greha in  bolečine, ki mu zapirajo pot smisla življenja. V človeku tedaj nastopi razklanost zavesti, praznina. Svoboda je moč, ki jo opredelimo za dobro, saj se v dobrem svoboda dopolnuje, utrjuje in realizira.

    Kadar se odločimo za zlo, tedaj uničujemo sami sebi svobodo a izza sebe puščamo tesnobo in grozo eksistenčnega strahu. Potem sledi zlom v temelju našega bitja. Vstop na pot celovitosti svobode in zavesti se lahko zgodi samo z Božansko močjo. In iz tega povedanega je Jezus Kristus kot Bogčlovek usodno pomemben za vskega med nami in celo zgodovino človeštva.

    Svoboda pripada ravni duha, torej duhovnemu polju bivanja. Človeška svoboda je neskončna v objektu za katerim gre, a to je absolutno bistvo. Bog je naš horizont neskončne svobode. V svobodi se opredeljujemo za vrednote. Po svobodni odločitvi smo moralni ali nemoralni, a to pomeni da se sami usmerjamo k življenju ali smrti. Tako se eksistenca in vrednote ena v druge pretakajo.

    Svobodo ne smemo razumeti samo kot zmožnost odločitve izmed različnih situacij, stvari in vrednot, niti samo kot odločitev za dobro in zlo, ampak tudi v filozofskem smislu kot moč da se lahko dela dobro. Lahko se opredeljuješ za to kar ti utrjuje eksistenco, dočim je odločitev za zlo, nagonske želje nasprotno tvoji eksistenci in s tem tudi svobodi. Zlo je manjk dobrega, ter s tem pomanjkanje eksistence. Odločitev za negativno in zlo ima za posledico izgubo svobode. Človek se ne more odločiti za nič, a to pomeni za zlo v absolutnem smislu, saj je svoboda usmerjena na absolutno bistvo, na nekaj.

    Človek se lahko opredeljuje za višje ali nižje vrednote. Odvisnosti-vezanosti v človeku nastopijo ko se veže na končne vrednote, ter s tem onemogoči svobodi da bi bila nekončna v svoji notranji dimenziji. Svoboda si želi biti neodvisna, vendar jo je odvisno naredila človekova odločitev za omejeno dobro. Vendar pa s tem še nismo v popolnosti opisali problematiko odvisnosti. Analiza vezanosti, nam daje, da je tu še ena sila, ki lahko onemogoča našo svobodo. Vezan-odvisen človek želi biti svoboden, vendar tega ne zmore.

    V tem svetu obstoja zlo in dobro, skupaj pomešano, tako da je zelo težko spregledati do  kam seže zlo, a do kam dobro. Potrebno nam je samospoznanje, ki je potrebno, da bi se dvignili nad meje , nad svet, a to samospoznanje je lahko le osebni vidik. Biti pa mora vedno splošno veljavno človekovo spoznanje. Za človeka opazovalca mora biti torej točka opazovanja osebnosti, zunaj sveta.          
    Le tako lahko brez predsodkov spoznavamo stanje, ki je skupno vsemu človeštvu. Le na tak način je pogled jasen in osvobojen raznovrstnih osebnih obarvanj.

    Tu se pride do na videz nerešljivega vprašanja: Kako lahko najdemo tako mesto zunaj sveta, če je vendar rečeno, da svet lahko premagamo šele takrat, ko smo opazovali in spoznali svet in sebe s tega od sveta osvobojenega mesta? Mar ni to nasprotje, zaradi katerega smo obsojeni na neuspeh? Če hočemo to razumeti s svojim običajnim logičnim, prostorsko-časovnim mišljenjem ne bomo rašili tega nasprotja. Obstaja tudi mišljenje, ki pa ni nastalo v tej po naravi dani vezanosti in smo ga kot učenci na svoji poti deležni.

    Ko si srčno želimo razrešiti protislovje, ko vemo, da ozdravitev našega življenja ni povezana s tem svetom, tedaj se našega hrepenečega srcam iz semena na duše, dvignejo osvobajoče misli. Seme-kal v našem srcu je točka, ki jo iščemo in je zunaj tega sveta. Ob takem spoznanju si pogosto rečemo: Nisem si mislil, enostavno se mi je zgodilo. Ta izkušnja je za človeka, ki hodi po poti spoznanja prvo potrebno spoznanje, kajti človek je dvojno bitje in sicer smo zgrajeni iz umrljivega dela, ki je od tega sveta in neumrljivega dela, ki ni od tega sveta. V našem življenju sta ta dva dela medsebojno povezana, vendar pa ne pomešana.

    Torej ločimo dva svetova. Tako obstajata zemeljski, minljivi svet, kateremo pripadamo kot osebnost in neminljivi, kateremu pripada nezemljski del, ki ga bomo imenovali Božansko duhovno seme. To je drugo pomembno spoznanje, poleg tistega o dveh svetovih. Sam Jezus je pokazal na duhovno jedro, ko je rekel:«Jaz sem rekel:Bogovi ste. Ali ne veste?« To pa je tretje potrebno spoznanje! Naša naloga je, da osvobodimo tega Boga v sebi, ki pa ni od tega sveta. Pri vseh pravih posvetitvah-inicijacijah gre za to osvoboditev.

    Vendar pa obstoja nevarnost mnogih, ki večinoma izhajajo iz lastne volje umrljivega človeka. Tako zaradi napačno razumljenega samospoznanja človek dela kvečjemu na graditvi »nadčloveka« z večjimi sposobnostmi, oz. razširjeno, večjo zavestjo. Takega človeka to sicer dvigne nad maso drugih ljudi, toda vseeno ostane to, kar je bil: minljivi človek. Kajti Bog v nas samih ne potrebuje, da bi ga človek najprej razvil. Je že popolen. Potrebuje le življenjski prostor. Zato se moramo ljudje naučiti, da naredimo prostor Božanski sili, ki prebiva v nas samih. In to je četrto spoznanje človeka, ki hodi po duhovni poti.

    Ko smo enkrat brezpogojno pripravljeni na to in v harmoniji s to pripravljenostjo izvajamo prava dejanja, se izpolni Beseda iz Janezovega evangelija:« Tistim, ki jo sprejmejo, da moč, da postanejo Božji otroci; vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga:«

    Ena izmed temeljnih predpostavk vsake duhovne poti je spoznanje samega sebe. Tako je nad vhodom v Apolonov tempelj v Delfih napisano:«Človek, spoznanj samega sebe«.Ko je učenec stopil skozi vrata je prebral:«in spoznal boš svet in Boga«, ali drugače povedano:in spoznal boš, da si Bog ti.«

    Vendar pa se je ta prvotna predpostavka za pot inicijacije v Božanskih šolah misterijev sčasoma začela uporabljati v drugačne namene. V našem času, zlasti v zadnjih 35 letih, se je ezoterika pridružila razvijajoči si psihologiji. Tako vidimo pri mnogih smereh, seminarjih in različnih oblikah zdravljenja so bila znanja notranje religije zlorabljena kot zunanjo znamenje. Povsem razumljivo je, da je za šloveka koristno in pogosto tudi nujno, da spozna svoje telesne in duševne sposobnosti in svojo zgradbo, da bi tako preveril prevzete, tuje vedenjske vzorce in jih kot take opustil, če omejujejo njegovo bitje.

    Mnogo telesnih bolezni nastane zaradi razpetosti med tujimi pričakovanji in lastno določenostjo. S pomočjo različnih oblik zdravljenja se lahko naučimo obrniti se k sebi in tako prevzeti odgovornost za svojo nalogo. To nam je lahko v vsakdanjem življenju v veliko podporo in pomoč in to občutimo kot osvobajajoče. Vendar pa ta vrsta spoznanja sebe samega še ni tisto, kar se zahteva od učenca na duhovni poti.

    Razlika je v različnem cilju psihološke poti(psihično nižje spoznanje) in duhovne poti(Duh-višje duhovno spoznanje) k Bogu. Pri prvi poti se človek uči bolje delovati v tem svetu, več prispevati in s tem živeti bolj uspešno. Duhovna pot pa vodi učenca skozi svet in preko njega ven iz sveta. Cilj prve je torej znotraj meja sveta, cilj druge pa preseči meje sveta.

    Miran Zupančič

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Duh svobode | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,11 seconds