Za božično darilce si je mlada družinica zaželela ljubljenčka, s katerim ne bi bilo preveč dela, ki bi jih zabaval in se v hladnih nočeh z njimi stiskal. Tako je mali mucek, ki so mu dali ime kar Muc, dobil svoj dom. Prvih nekaj mesecev so se imeli prav lepo, mladiček je uganjal vragolije in zabaval družinico, zvečer pa so skupaj zaspali, stisnjeni pod odejo.

Za Muca je življenje potekalo v igri, nežnosti in spanju. Ko družinice ni bilo doma, je zasedel svoj najljubši prostor na postelji in počival, da bo imel dovolj energije za pozdravljanje in igro, ko se njegovi domači vrnejo.

Muc in Donna kot mladička.

Kmalu so domači v njegovo življenje prinesli majhno muco, ki so jo klicali Donna. Kar naenkrat so se vsi ukvarjali z novo pridobitvijo in pozabili na Muca. Seveda mu to ni bilo všeč, zato se je nekaj dni kujal in razmišljal, kako bi spodil malo, pisano vsiljivko iz svojega doma.

Ampak kazalo je, da družinica misli resno, da Donna ostaja in da jo mora sprejeti. Kmalu je ugotovil, da niti ni tako zelo napačna in da je prav priročna za divjanje po stanovanju. Tako čas med odsotnostjo družinice mine hitreje, zabavneje in družinica zgleda srečna, če se razumeta. Zato je bil srečen tudi on in življenje je bilo lepo.

Kmalu sta Donna in Muc postala neločljiva.

Donna se je razvijala v pravo mlado damo in z Mucem sta se razumela vsak dan bolj. Kmalu sta postala neločljiva in med izumljanjem novih, zabavnih iger nista opazila, da se družinica z njima ukvarja vedno manj. Dokler…  Dokler ju nekega dne niso strpali v transporter in ju odpeljali neznano kam. Začutila sta, da je njuna družina vznemirjena in je glasno pregovarjanje ter hlipanje otrok namenjeno njima.

Nato sta se znašla v prostoru, ki ga nista poznala, in z ljudmi, ki jih nista poznala. Ker nista vedela, da pri njuni družinici zanju ni več prostora, sta vneto iskala izhod iz te grozne hiše. Želela sta si domov, želela sta v objem družine, želela sta ponovno čutiti ljubezen in toplino, ki sta jo bila do takrat deležna v svojem kratkem življenju.

Donna se je vdala hitreje, Muc pa je še kar poskušal in poskušal. Ko ni našel izhoda, se je odločil, da bo poskusil družinico priklicati, saj ju sigurno iščejo in mogoče ga bodo slišali. Ni mu bilo potrebno dolgo klicati, ko so prišli tisti tuji ljudje, ju oba zbasali v transporter in poslali na pot. Vendar na njuno presenečenje ne domov, ne k njuni družinici, pač pa v drug tuj prostor.

Donna In Muc iščeta dom.

Tako sta Muc In Donna menjala že tretjega skrbnika. Tudi tokrat nista imela sreče. Njuni tretji skrbniki so bili skrajno neodgovorni, zanju niso skrbeli in njuna zgodba bi se lahko tukaj zaključila z nesrečnim koncem. Vendar so prišli zopet neki tuji ljudje in ju ponovno odpeljali nekam, kjer pa je bilo veliko drugih mačk in tudi drugih živali, ki jih Muc in Donna še nikoli nista videla. Ker jih je bilo toliko, se z njima ni ukvarjal nihče. Imata sicer hrano, toplo ima je, vendar sta prepuščena sama sebi, prestrašena in vsem tako zelo odveč.

Nekdaj crkljiva in vragolij polna muca postajata zadržana in odmaknjena.

Donna  postaja vedno bolj odmaknjena, strah jo je neznanih prostorov in ljudi. Muc pa postaja vedno bolj apatičen, brez volje do življenja, vdan v usodo. Nekdaj živahna, vragolij polna, zaupljiva muca sta postala nezaupljiva – kdaj se bo potrebno ponovno seliti, kakšen bo nov tuj prostor in kakšni bodo novi tuji ljudje. Ju nihče nima zares rad?  Sta res vsem tako zelo odveč?

Vedno bolj jasno je postajalo, da potrebujeta ne samo nov dom, ampak da mora to res biti zadnji,  končen dom in da ga potrebujeta zelo, zelo kmalu. Čim prej in nujno. Vendar – čeprav zdrava, prijazna sterilizirana in kastrirana muca, sta odrasla, stara približno tri leta, nezanimivih barv in zelo navezana drug na drugega. Najti dom za odrasle parčke, brez všečnih barv, je skoraj nemogoče. 

Kljub temu pri Društvu za zaščito živali Ljubljana verjamemo v male čudeže in upamo, da se bo kmalu pojavil nekdo, ki jima bo ponudil ljubezen, toplino in pravi dom, za vedno. Nekdo, ki ju ne bo nikoli več zapustil in jima pokazal, da lahko ponovno zaupata, da lahko zopet postaneta živahna, crkljiva in navihana muca. Če veste, da ste to vi, nas pokličite na naš dežurni telefon 041-751-722, veseli bomo vašega klica.

Če pa bi Donni in Mucu radi pomagali, posvojiti pa ju ne morete, lahko to storite tudi preko Krilc, daril s čarobno močjo, in jima tako omogočite brezskrbno bivanje in čakanje na tisti pravi dom. Z nakupom darila Supertačka na www.krilca.si jim lahko že za 10, 25 ali 50 evrov priskrbite prepotrebno zdravstveno in vsakodnevno oskrbo.

Tekst: Petra Mohar, Društvo za zaščito živali Ljubljana
Fotografije: arhiv DZZŽ LJ