Oglašamo se iz Društva za zaščito in pomoč živalim Lajka,  ki smo ga ustanovili redni dolgoletni sprehajalke in sprehajalci gmajniških psov. Želimo osvetliti naš pogled na nov sprehajalni red v zavetišču Gmajnice, ki po našem mnenju obiskovalce veliko bolj odganja, kot pa privablja.

ZZŽL je preko medijev obvestilo javnost, da uvajajo nov sprehajalni red. Po novem naj bi pse sprehajali zgolj sprehajalci, ki bi opravili tečaj, katerega bo seveda organiziralo zavetišče, vsa ostala kinološka znanja , izkušnje in običajna zdrava pamet očitno ne štejejo.  Prijavnice se že delijo, pogodbe za sprehajalce so pripravljene za podpisovanje. Ker pa je bilo vse pripravljeno izključno enostransko s strani vodstva ZOO in zavetišča, brez kakršnegakoli dialoga, smo kandidati nad nekaterimi določbami zelo presenečeni in nejevoljni, saj po mnenju večine predstavljajo prevelik poseg v našo integriteto.

Za to, da nam sploh dovolijo opravljanje prostovoljnega dela, med drugim že v prijavnici zahtevajo tudi vse osebne podatke, vključno z EMŠO in davčno številko, navajali naj bi tudi svoje morebitne zdravstvene težave. Poleg tega nas degradirajo v popolne nevedneže, ki niti psa ne znajo peljati na sprehod, čeprav smo že samo s svojim delom na Gmajnicah dokazali, da temu ni tako, poleg tega pa imamo vsi bogate izkušnje s svojimi živalmi.

Če bo ostalo pri tem do skrajnosti zbirokratiziranem sprehajalnem  protokolu, ki si ga zamišlja vodstvo, in sedaj veljavnem urniku, bo ostalo bore malo časa za sprehajanje. Preden bomo prestali vse postopke, ki so milo rečeno tragikomično vojaški, bo mimo že precejšen del uradnega sprehajalnega časa, seveda na škodo živali.

V dolgoletni praksi z gmajniškimi varovanci nihče od nas, ki smo trenutno sploh zainteresirani za sprehajanje, ni imel na sprehodih z njimi nobenega incidenta, pa smo v preteklosti sprehajali tudi najbolj problematične pse, ki so sploh prišli do faze oddaje. Menimo, da že to dokazuje, da nismo popolni analfabeti na tem področju.

Tega žal ne moremo trditi za dijake Srednje veterinarske šole, katerim pa se tej obravnavi in izobraževanju za vodenje psov na sprehod  ne bo potrebno podvreči.  Od vodstva smo že večkrat zahtevali podatke o statistiki vseh incidentov, na katere se sklicujejo ob uvajanju vedno novih restrikcij za obiskovalce, a do danes podatka še nismo dobili. Večina naših vprašanj ostaja brez odgovora, čeprav jih vztrajno ponavljamo.

Afero z bulmastifi je vodstvo zavetišča s pridom izkoristilo za učinkovito postopno zapiranje zavetišča pred javnostjo, čeprav le-ta nima nobene povezave z zavetiškimi psi. Tudi izbruh mikrosporije so izkoristili za restrikcije in diskriminiranje obiskovalcev zavetišča. Ljudje se naveličajo  odklonilnega odnosa in nehajo prihajati, razen seveda tistih najbolj vztrajnih in zainteresiranih, ki menimo, da je za zapuščene  živali  stalni stik z ljudmi zelo pomemben za socializacijo in nam je za te živali še kako mar.

Z ozirom na pogoje v zavetišču nas med drugim tudi zanima, kako si vodja v okviru zavetišča predstavlja sprehajanje psov, ki jih vodijo "nešolani" sprehajalci? Tam je na razpolago dvorišče in en sam izpust, v katerem je lahko po njihovih pravilih istočasno samo en pes, največ dva, če tudi sicer bivata skupaj. To je zavajanje javnosti! Trdimo tudi, da ob trenutnem staležu psov v zavetišču samo osebje ne more zagotoviti, da bi bili vsi dovolj sprehojeni. Pa ne bomo spet govorili o minimalnih standardih. Vrhunska zavetišča, za kakršno so se samooklicale Gmajnice, se s tem ne smejo zadovoljiti.

Vodstvo zavetišča tudi ni predstavilo nobenih projekcij, kakšne pozitivne rezultate naj bi nov sprehajalni red prinesel. Niti ne vedo, koliko rednih sprehajalcev lahko pričakujejo, kako naj bi bilo delo organizirano z ozirom na pričakovano število rednih prostovoljcev...nobenih konkretnih podatkov in prognoz. Smel poskus, na žalost na nikogaršnjih živalih  - pa saj z njimi tudi po besedah vodstva ZOO in veterinarske inšpektorice vodja zavetišča lahko dela, kar hoče. Je temu res tako, z ozirom na dejstvo, da te živali niso nikogaršnja lastnina in je zavetišče javna ustanova, financirana z javnimi sredstvi?

Po našem mnenju je že to, da je zavetišče za zapuščene živali organizacijska enota ljubljanskega živalskega vrta, edinstvena praksa na svetu, saj gre za dva popolnoma različna koncepta, vendar je to odločitev sprejela MOL, ki je lastnik obeh ustanov. O spremembi očitno nima časa niti volje niti razmišljati, pa bi po našem mnenju morala. Pravzaprav lastnik daje vodstvu popolnoma proste roke in očitno lahko vsako vodstvo, ki se dokoplje do tega položaja, dela, kar se mu zahoče.

Sedanjo njihovo vizijo ocenjujemo kot pretiravanje, ki bo z Gmajnic odgnalo še tiste redke obiskovalce, razen najbolj vztrajnih, ki se zavedamo velikega pomena druženja teh psov z ljudmi in ki z njimi ostajamo zato, da jim pomagamo in jim prinesemo v njihovo življenje vsaj nekaj pestrosti. Ne želimo verjeti, da je  vodstvu osnovni motiv, da se znebijo neformalnega nadzora nad njihovim delovanjem, ki ga samo po sebi prinese večje število obiskovalcev .

Kar nekaj let so bile Gmajnice priljubljena točka za družine, ki so prihajale združevat prijetno s koristnim, učiti otroke o pravilnem odnosu in odgovornosti  do živali in skupaj kvalitetno preživljati prosti čas. Ob lepem vremenu so v preteklosti ljudje ob koncu tedna stali v vrsti, da so dobili psa za sprehajanje in ponavadi jih je zmanjkalo za vse zainteresirane.

Vsak pes je bil zunaj cel sprehajalni čas, o kakšnih hujših incidentih v času druženja s sprehajalci se ni nič vedelo. Sedaj pa je zavetišče tudi ob najlepših dnevih samotno, redki sprehajalci, ki še vztrajamo, zamenjamo pse enkrat ali dvakrat, da jih gre čim več ven vsaj na kratko, večinoma prihajamo sprehajat zgolj člani Lajke.

Ker je le redko kakšna stvar zastonj, verjetno tudi šolanja vseh vrst, ki jih bodo izvajali zunanji strokovnjaki, ne bodo. Če bodo to delo opravljali volontersko, bodo s tem izkazali, da jim je skrb za živali resnično prednostna naloga. Če pa bo zavetišče za te storitve izplačevalo honorarje, bi bilo pa vsekakor bolje, ko bi svojo energijo, inovativnost in javna sredstva, ki niso majhna, usmerili npr. v izgradnjo karantene, ki bo tega imena vredna. S tem bi se močno zmanjšala možnost izbruhov glivičnih in kužnih bolezni, ki se v ljubljanskem zavetišču kar prepogosto pojavljajo.

Na ta res pereč problem že leta opozarja zainteresirana javnost - ampak psi (na Gmajnicah ) lajajo, karavana pa gre mimo...do kdaj tako? Do takrat, ko bo lastniku bolj mar, kaj se tam dogaja in po tem, ko bo prvenstvena naloga zgolj  dobrobit živali, ne pa samopromocija in hvalisanje brez opaznega in  dokazljivega izboljšanja bivalnih razmer za njihove varovance. Zainteresirana javnost pa si želi prav tega...vse ostalo je sekundarnega pomena.

Naj zaključimo s tem, kar je najpomembnejše: nov sprehajalni red bo nedvomno poslabšal bivalne pogoje psov v ljubljanskem zavetišču, nemsto da bi vodstvo na ta način le-te izboljšalo. Pri tem se seveda nujno zastavlja vprašanje, komu je namenjeno zavetišče, - zavrženim živalim in njihovim čim boljšim bivalnim pogojem ter posledično dobremu počutju, ali temu, da skupina ljudi spreminja zavetišče v svoj poligon za neke ideje, o katerih še vedno kljub številnim vprašanjem ne vemo, od kod jih črpajo in kje so preverjeno prinesle pozitivne rezultate, ter merjenje moči z zainteresirano javnostjo. Na žalost je to očitno še ena zgodba, kjer so zapuščene živali postavljene v ozadje.  

Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka in zainteresirani posamezniki