|  Hribarjev ego se je v sobotni TV oddaji znašel znotraj diskurza s predsednikom države, v katerem se je Dr. Janez Drnovšek dobro znašel in položil test svojega IQ, brez Mense, z odliko.
Identiteta ega je dobila nove razsežnosti, ker Hribarjev »jaz« je dosegel inteligenčni poraz. Predsedniku države je uspelo preseči in poraziti žanr »prekrižanih nog« in virtualne inteligence ter vanj vnesti novo izrazno razsežnost, ki je prestopila nebrzdani akademizem Hribarjeve vsemogočnosti z intelektualno pronicljivostjo odgovorov nasprotnika.
Diskurz je plačal svoj davek in Hribarjeva obsesivnost poigravanja z medijsko žrtvijo njegove oddaje je dobila lekcijo, da se s pritljago svojega lastnega ega ni dobro bosti, če stoji nasproti zmagovalec z višjo inteligenco, ki ego porazi.
Predsednikovo molčanje kot najpopolnejše izražanje zapletenih problemov se je spremenilo v moč jezika in ustvarilo pomensko napeto stanje predstave, ki pomeni sporočilo vsem državljankam in državljanom, da je njihov predsednik v formi kot še nikoli.
Pa naj se sedaj gre Hribar zdraviti k Dr. Janezu Drnovšku. Piva pri obisku ne bo dobil in niti zdravil, ker to ni nacionalni interes. Zadovoljiti se bo moral z vodo, kruhom in oreščki. S takšnim zdravljenjem bo Hribar olajšan za lastni ego. Drnovšek ga je napotil v trgovino z ekološko prehrano, zelišči in odvajalnimi čaji, ki čistijo telo in duha.
Da je Janez najbolj popularno slovensko ime, si bo Hribar še dolgo zapomnil. Mafijski bebec pa je mislil razburjeno vprašati predsednika države ali bodo Hribarja premestili v informativni program, da bi obveščal javnost kako pogumno se je predsednik ubranil medijskih zagat tudi brez Brodija, pa je mafijec preneumen, da bi takšno vprašanje znal prav sestaviti.
Za predsednika države je bil Bush mala malica. Hribar je dal predsedniku razumeti, da mu je dovolj njegovega molka, Zaplane, gozda, srnic, ptic in ga izzival, če verjame v Boga. Predsedniku, ki je zapustil LDS, mnogi verjamejo, da hodi po stopinjah Jezusa Kristusa in da bo uspešen pri prekrojevanju sveta na boljše.
Gledalci za TV ekrani so izustili dolg aaaaa…., saj je morejo verjeti, da je predsednik države razgradil telvizijskega Boga, vsemogočnega Hribarja in mu vrgel kost za glodanje nazaj, kajti povedal mu je, da če začnete delati dobre stvari, vam bodo ljudje sledili in da če kdo verjame v Boga in odkrije hudiča in bo pri tem mislil, da je Bog, je to hudo.
Toda potem je udarilo prav po Hribarjevi veličini. Ko je Dr. Janezu Drnovšku razlagal teorijo o najlepši in najboljši slovenski pevki Neži in si ob tem mislil, da je predsednik v svojem jedru že po svoji naravi erotično občutljiv, mu je predsednik molče pritrdil, da bo to držalo, saj že od rojstva naprej goji čustva ljubezni do bližnjega in to mu je dokazal tako, da mu je dal razumeti, da je njegova ljubezen do svojega naroda najplemenitejše čustvo očetovske ljubezni, ki je samo drugačna preobleka seksualnosti, pri tem se pa ni preveč menil za opevane čare pevke Neže.
Medtem, ko je Hribar občudoval svoje virtualne metakreativnosti ansambla uglednih gospodov Janše, Rupla, Podobnika in Bučarja, je spoznaval vidno začrtane meje med človekom in računalnikom pred seboj, ki so se vse bolj premikale in se nagibale na vidno transformacijo v smislu simulacij. Izginjal je proizvod stvaritev samega sebe, superčloveka gospoda Hribarja, ki običajno vse užene, zabavna prireditev pa je dobila druge predznake s sporočilom, da si bo morda Hribar ob obisku Dr. Janeza Drnovška v Zaplani premislil držati križem noge.
|
NE ZAMUDITE
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: titud dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 09:05 CET
V Drnovškovem nepriznavanju kredibilnosti tako Hribarju osebno kot njegovemu konceptu vodenja oddaje s pomočjo virtualnih/računalniških junakov in studijskih animitarjev, vsaj jaz ne vidim nobenega zanikanja nejegove lastne vloge virtulnega junaka, na katero je dDrnovšek pristal že s s samo udeležbo v Hri-baru. Ustvarjanje nelagodja in zadreg, ki mejijo na negostoljubnost, ignoranco in nesramnost in ki so tako močno orodje Hribarja so enako močno orodje tudi, če jih uporabljajo njegovi gostje. Orodje predvsem za vlečenje pozornosti gledalcev, zato v TV-shovih ni nikol poražencev med udeleženci in voditelji, poraženi smo vedno in samo gledalci, ki nam šovi na tak način kradejo pozornost.
---
titud
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 10:21 CET
s tvojim komentarjem se absolutno strinjam, vendar izjema lahko potrjuje tudi moj vtis, ki se mi je zgoraj zapisal. Včasih državniki več premorejo kot ekstradniki. Obstaja še nekaj več kot kruta borba interesov, človek se vedno išče in v procesu iskanja je celo človeštvo. Nadvse zanimivo je bilo slišati tisto o ozaveščanju. Hribar se je zelo trudil, da bi izgledal drugačen kot v resnici je, kajti ko se je oglasil njegov ego, ga je znal predsednik države lepo pobožati. Elegantnemu in vzvišenemu letu ptice iz Zaplane ne bi pripisovala toliko interesa za Hribarjevo oddajo, če ne bi bilo toliko Hribarjevega vztrajanja za medijsko merjenje moči. In če je kdo pri tem kaj pridobil, je bil gotovo predsednik. Spoznali smo ga še v drugi luči. Hribarjev ego itak poznamo iz številnih prejšnjih sobotnih oddaj. Jaz bi se bolj zavzemala za varčevanje z močmi našega predsednika. Vendar ker je z duhovno energijo napolnjena vsa njegova osebnost, je zmogel, za moje pojme kar naporno preizkušnjo. Gre pa še za nekaj, za krhke in občutljive notranje oči občutenja TV gledalcev, morda ne vseh, zato se s tako zadovoljnim obojestranskim interesom ne bi povsem strinjala.
Lep pozdrav
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: A dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 11:07 CET
Sem prav vesel, da si se spravila in napisala tole Tatjana, ker sem že jaz malce razmišljal, kako naj bi spravil tole skupaj.
Ja, dr. Drnovšek, je bil na trenutke kar precej na meji med svojo predsedniško vlogo in svetovalno terapijo za Sašota.
Tako javno zdravilec zelo redko izpostavi pacientove težave, kot je to storil Predsednik države in ne vem če je bilo temu tako treba, vsaj način je bil malce preveč gorob, za prvo terapijo.
Tak način pogovora je zame dokaj težko voditi po neki vnaprej predvideni poti zato sta oba večkrat zašla z meje prijateljstva, radosti in skupnega soustavrjanja.
Je pa res, da sta oba precej močna in intelektualna človeka in da jima je težko parirati če se odločita za svojo smer, drugi pa tega ne sprejema.
Mislim, da tega kar je naredil Predsednik ni nihče pričakoval, je pa s tem verjetno precej razburil marsikoga od gledalcev in ga pustil z čudnimi občutki.
Tudi sam se sprašujem ali mu je bilo tega treba, ampak verejetno je že tako čutil, da je prav da naredi, drugače pa sem sam zaznal kar precej jeze in žalosti v očeh predsednika, ker določenih stvari ne bo mogel na hitro spremeniti tudi, če še tako trudi.
VENDAR JE TAKO, DA ZA NJIM VSTAJA NOV ROD ROD OTORK, KI BODO NADALJEVALI NJEGOVO IN NAŠE SKUPNO DELO.
TAKO DA KAR BREZ SKRBI, VSE BO TAKO KOT JE PRAV DA BO.
---
your life, your stile, your software
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: upa dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 11:25 CET
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 12:39 CET
Aleš s tvojim komentarjem se v celoti strinjam. Ob gledanju oddaje sva imela iste občutke.
Upa, mislim, da tu ne gre za zabavo, gre za druge pomembnejše stvari. Aleš jih je začutil in zapisal. Predsednika države nimamo zato, da bi nas zabaval. Seveda je pokazal veliko poguma.
Pokojni pesnik Dane Zajc je napisal, da beseda zropa in zvotli človeka. Pravi: "Je skrivnost skrita v tistem prazgodovinskem tabuju, ko verniki niso smeli izdati imena svojega boga in kot nekateri niso smeli boga niti poimenovati. Najbrž so spoznali roparsko grabežljivost besede in njeno občutljivo lastnost, da se hitro kvari. Z njo seveda njena vsebina. Ali bolje: vsebina kar pade iz svoje posode-besede, ki je naenkrat piškava. Rečenico: 'Povej mi ime svojega boga in ubil te bom' lahko z drobcem samovolje razlagamo s svetostjo nekaterih besed, ki se jih ne sme izgovarjati, da ne bi izgubile svoje moči. Zagotovo pa lahko premislimo o zapovedi 'Ne imenuj po nemarnem božjega imena'. Tako piše pesnik o občutljivih stvareh besede v svoji pesniški zbirki "Si videl".
Ne samo pesniki, tudi kdo drugi je utrpel počasno ropanje svojega lastnega življanja. Takšna oddaja Hribarjevega tipa, se preseli v človeka in se izvrši nad njim, kot nasilje, ki ga duhovna beseda ne more izvršiti. Nasilje se ujeme v svoje mreže, v svojo aroganco. Aroganca pa ni bila nikoli duhovno dejanje in ne dejanje intelekta.
Takšno oddajo izključujem iz svojega sprejemanja in se z njo popolnoma razhajam. Po mojem mnenju ni bila stvar dobrega okusa. Prestopila je mejo dovoljenega in mejo spoštljivosti. Če je beseda zunanji izraz tistega, kar doživlja ego, potem to nima zame nobene vrednosti. To je navadno smešenje človeka, ki si zasluži spoštljivost pa še kakšno človeško čustvo, ki ga na tem mestu ne bi poimenovala. Uprizarjati svojo moč nad drugim in kako se bo nekdo razpočil pa ni nikakršna genialnost. Vsake oči imajo svojega "malarja". Vse je stvar dobrega ali slabega okusa.
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 12:44 CET
Lep pozdrav vsem,
Miran
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 12:49 CET
LP Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 13:06 CET
SI GA VIDEL
Si videl plavega človeka
So mu sijale kosti
So muj sijale kosti plavo
Si videl kako se je kotalil
kako se je ves kotalil
Zelo plav se je
Si ga videl kako se je razpočil
Kako se je plavo razpočil
Si ga videl kako je frčal po zraku
Kako je frčal zelo visoko na vse strani
In tudi zelo nizko na vse strani
Si videl kako ni izgubljal plave barve
Na vse strani je ni izgubljal
Si ga videl kako te je zajahal
Kako te je plav zajahal
Si ga čutil kako se je plavo slinil
Si ga slišal kako je plavo deževal
Si ga videl kako te je zelo lahek zajahal
Si čutil kako se je hitro polnil
s plavo barvo
Si ga čutil kako težka je nejgova barva
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 13:45 CET
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Mirza FENG SHUI dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 13:55 CET
Predsednik naše države – Predsednik v Vodnarjevem obdobju
Bravo gospod Predsednik!
Zapihal je nov slovenski veter.
Hvala našemu Predsedniku za čas namenjen tudi razbijanju tabujev na »balkanskem« delu sončnih Alp, razbijanju dosedanjih pogledov in načinov vodenja in upravljanja državnega aparata.
S svojo javno izpostavljenostjo »na nenavaden in drugačen način«, je moj dragi Predsednik, podal čudovit zgled našim glavnim vodečim politikom, kako izstopiti iz ustaljenih in dolgočasno ponavljajočih klišejskih vodenj politike, zgled in način odprtosti, ki porodi in da vsem energetske možnosti za nove kvalitete.
Iz najvišjega slovenskega vrha, je bila tiho servirana enostavnost in modrost.
Kdor jo je prepoznal, bo vzel.
Vsi mi bi morali biti oportunisti in zgrabiti z obema rokama.
Tisti, ki se bodo učili iz prve lekcije Predsednika, bodo modri.
Trenutno največji slovenski pogumnež, je javno razkril vsem vesoljnim Slovencem/kam, lastne izkušnje metamorfozične spremembe, pri tem črpajoč vir informacij iz ozaveščene globine svoje bogate notranjosti.
Pri izpolnjenem osnovnem energetskem pogoju, da se je dotaknil svojega notranjega miru, je Predsednik bil videti tako sproščen, umirjen, lep in ves čas dominanten Zmagovalec.
Hvala Ti, gospod Predsednik za Tvoj pogum, sestopiti iz natrpanega delovnega urnika iz političnega vlaka za eno urico, in vsem nam ter posebej mlajšim generacijam pokazati enostavno možnost: Kako naprej?
Oprosti mi predsednik, da Ti javno rečem Ti, a to je zato, ker Te mam rad.
Iskrene in srčne čestitke ter veliko zdravja.
Mirza
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 14:17 CET
poleg svojih zdržkov in občutkov, ki sem jih navedla, z vami delim mnenje o veličini našega predsednika Dr. Janeza Drnovška, ki je to zmogel. Kjer je delo duha, se mora človek tudi vprašati kaj je stalo tistega, ki se je preselil vate z vso svojo celoto in se dal tebi na razpolago. Brez tega občutka pa ostajamo mi bedni. Vsaka stvar ima več obrazov, to pa je tisto neimenovano, zaradi česar sprejemamo dejanje s celovitostjo naših občutkov in ne samo v tistem delu, ki našemu egu godi.
LP Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: titud dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 15:55 CET
---
titud
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 17:14 CET
tisto, ki se je skrivalo v tebi, sem prepričana, da boš prej ali slej tudi doživeto opisal, saj komentarjev še ni konec.
Lep pozdrav tebi Miran
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: amaranth dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 17:18 CET
Mogoče je le šov, ampak kako gotov si lahko pri svoji trditvi?
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 17:41 CET
Tu pa se znajde človek v svojem okvirnem občutju, na istem torišču, z istimi besedami, kot vernik z upom na večno življenje, čeprav ne ve ali si ga je prislužil in nobeden se ne izgovarja na svojo nepopolnost in nihče noče priznati, da ga je kdo imel za duhovno nerazvitega, čeprav pojma nista docela jasna.
LP Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: koki dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 18:48 CET
Pa lep pozdrav vsem in veliko sonca, oziroma sonček zate, kot pravi Arlena!
---
Nikoli ni tako, da nekako ne bi bilo...
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Pozitivke dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 19:04 CET
Vendar po drugi strani, predsednika je hribar povabil, predsednik je sprejel. Torej je vedel kam odhaja. Tudi če ni imel pojma, kako izgleda Hri-bar show, je pa vseeno vedel kdo je Hribar. In brez skrbi, da vsa slovenska politična srenja dobro ve, da je Hribar v vseh svojih oddajah provokativen do politikov. Sploh do politikov.
Torej si je predsednik sam zakuhal, kaj si pač je zakuhal.
Je pa elegantno Hribarja zdelal, to se pa strinjam.
LP Igor
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: titud dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 19:07 CET
---
titud
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 19:37 CET
Ko preberem Ladislava, si rečem: Predsednik si je dajal korajžo! Za moj okus je bilo vse to šakalsko. Če s tega zornega kota gledamo na zadevo, postane zadeva neobičajna.
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 20:02 CET
dobro je da si se dotaknila oddaje s Hribarjem. V ozadju vsega lahko rečem, da ni bilo nič kaj hudo spornega. Tudi prejšnji naš predsednik Milan Kučan se je udeleževal različnih oddaj in se veliko družil z mediji ter ljudmi, a se ni nihče zaradi tega vznemirjal. Zdelo se nam je normalno. Naš sedanji predsednik Dr Janez Drnovšek je doživel lastno razsevetljenje, globok uvid v lastno stanje, sledil je temeljni praobrat, v nov slog življenja.
Sam sem nekako "videl" okoli predsednika tudi mnoge pasti, ki pa so v njemu samemu. Gre samo zato, da so to trenutki, ko je potrebno biti skromen in v vsakem pogledu miren. To pa mu vsekakor zelo dobro uspeva.Obdodje, ki se sedaj dogaja predsedniku in dogodki povezani z njim, je obdobje v katerem lahko človek črpa pozitivno veliko plodnost duha, je čas racveta ali pa padca. Torej so tu na delu medplanetarne sile iz katerih se da videti, da je ta trenutek vse odvisno od njegovega obnašanja, odzivanja na situacije.
To prinaša preizkušnje, vendar pa predsedniku moč zla ne bo in ne more nič. On stane še naprej na visoki ravni korektnega obnašanja.
Na njegovi osebni ravni je dokaj težka situacija povzročena v preteklosti, ko se je na življenje gledalo napačno in se na leta nabiralo, kar je potem eskaliralo. Vse to je povzročilo usodno situacijo tega trenutka. Predsednik je svojo lastno situacijo sprejel in se ji ni upiral, če bi se ji upiral in ne sprejel popolnoma nov način miselnosti, bi bilo to usodno. A bogu hvala za ta njegov preobrat v edino pravo smer. Vsekakor pa je treba paziti, da se mu ne prideva kakšno "mesijanstvo" ali "mučeništvo". On ni naš "Odrešenik", ampak je postal naš prijatelj, mehak, človeški. To je že dokazal z lastno odprtostjo do javnosti. Se je izpostavil, ne eni strani pridobil točke, na drugi jih izgubil. A kar je najpomebneje, je da je našel sebe.
A kdor najde sebe najde skritega Boga v sebi. Zato pa ni nič manj državniški in svojo funkcijo opravlja zgledno. In kot je dejala Mici v svojem komentarju." Molimo za vso vlado" s tem bo Luč vstopila še v mnoge, delali bodo manj napak in mi bomo vsi skupaj lažje dihali. Čim samo kritiziramo vlado (a zato je tu opozicija) mi sami v njih povzročamo nemir in napake. Vsak naj sam pri sebi v lastnem umu naredi red in šele potem naj izgovori besede. Vsak je na svojem mestu odgovoren kako se bo obnašal in delal, in vsak je samo tam kjer mora trenutno biti. Ne glede na to kar si misli.
Res je, da mediji oblikujejo informacijo in s tem človeka. Zato je jasno, da politiki poskušajo usmeriti informacije tako da le-te formirajo človeka v smeri, ki si jo politik želi. reklama je informacija katera privlači s svojo ne resnico, ampak s svojimi dejstvi. Potrebno nam je mnogo sporočil katere razvesljujejo ozdravljajo družbeno klimo in rešujejo probleme. Zato pa naj se dogajajo še vnaprej taka prijetna presenečenja, ki smo jih priča sedaj.
lep pozdrav vse dobro Tatjani in vsem ostalim na Pozitivkah.
Miran.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Pozitivke dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 20:28 CET
Lp Igor
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Pozitivke dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 20:30 CET
Simona Toplak
simona.toplak@finance-on.net
Nikoli nisem veljala za prizanesljivo in tudi tokrat ne bom. Tudi pretvarjanja posebno ne cenim, zato - ali predsednik države Janez Drnovšek še lahko vodi Slovenijo v dobro vseh državljanov ali pa svojo predsedniško funkcijo izrablja samo, da dela dobro sebi, da se "spravi" s svojimi lastnimi političnimi grehi in si opere dušo? To so pogosta vprašanja, ki si jih o dejanjih predsednika države postavljajo Slovenci. Trditi, da vprašanja niso primerna ob funkciji predsednika, je svetohlinsko in skrivaško. Predsednikom se namreč tudi ne poda, da na javni televiziji govorijo, da je Sašo Hribar pacient. In, prosim lepo, ne recite, da je Drnovškova izjava vzeta iz konteksta, ker konteksta ni bilo.
Kontekst pa seveda še kako je pri pomilostitvi Danila Kovačiča. Najprej: pomilostitev je volja predsednika države. O smotrnosti pomilostitve, o zgledu, o pravilnosti ali o nepravilnosti te odločitve ni smiselno razpravljati. Je legitimna, suverena in izključno v rokah predsednika.
Je pa seveda mogoče razpravljati o njeni utemeljitvi, če jo je Drnovšek že izrekel. Da je Kovačič v 13 letih dovolj pretrpel in da je veliko naredil za svoj kraj, je poniževalno - do vseh nas, ki nismo obsojeni, in do vseh tistih, ki so obsojeni in prestajajo kazen.
Kdo pa si sploh zaslužil pomilostitev? Po mojem mnenju si tako pomilostitev zaslužijo predvsem politični obsojenci. Če to prenesem na Danila Kovačiča, potem nastane za Drnovška, nevarnejši problem. Pa ne le zanj, temveč za njegovo nekdanjo stranko LDS in za vse stranke, ki so bile v njenih vladnih koalicijah. Veliko nevarnejši problem nastane za celotno Slovenijo. In Drnovšek to ve.
Danilo Kovačič bi namreč lahko bil "politični" obsojenec. Je odsev naše tranzicijske zgodbe. Je tisti eden žrtvovan, zato da jih je bog ve koliko lahko ušlo roki pravice. Proces proti Danilu Kovačiču je bil - zares verjamem da s pomočjo prejšnjih eldeesovih vlad - zanalašč in z namenom tako zapleten, dolgotrajen in mučen. Zaradi ukvarjanja le s Kovačičem, zaradi vseh procesnih zapletov, zavlačevanja, lukenj in pasti so se roki pravice izognili drugi. Tranzicijski grehi so bili zrelativizirani na "velike svinjarije", nedokazljive in nekaznovane. Nesrečnež je bil Kovačič.
Verjamem, da prav zaradi ukvarjanja s Kovačičem nimamo več obsodb iz tako imenovane Markovićeve faze. Še več, verjamem, da so se prav zaradi naveličanosti nad Kovačičevim procesom veliko lažje zgodile tudi poznejše lastninske zgodbe - se pravi zgodbe iz privatizacije Antona Ropa. Verjamem, da imamo prav zaradi dolgotrajnega, zapletenega in nevzdržnega procesa proti Kovačiču, ki ga je del politike vseskozi označeval kot za farso, danes lahe, horvate in druge. Ti fantje so bili že vnaprej zaščiteni. Za Slovenijo vendar velja, da nima tajkunov. Kako napisati zakone, da jih ne bo, kakšen mora biti nadzor, da jih ne bo, kdo naj piše pravna mnenja, da jih ne bo - za preverjanje sistema, za preverjanje, ali vse tesni, da nepravilnosti ne bo, je bil žrtvovan Kovačič. Prvi odgovoren - če želite za njegovo 13-letno trpljenje - je Janez Drnovšek kot predsednik vlade in njegov ministrski zbor.
In zato je igra predsednika Janez Drnovška lahko nevarna. Pod temi predpostavkami je za Kovačičevo "trpljenje" kriv sam. Drnovšek tako rekoč ni pomilostil samo Kovačiča, temveč samega sebe. To je zmogel šele, ko je prišel na položaj predsednika države. Ko mu nihče več nič ne more. Zakaj je bil Drnovšek tiho, ko je bil še predsednik vlade - odgovoren tako za dolge sodne postopke, za tranzicijo, za lastninjenje, za luknjasto zakonodajo? Ali ker je imel koristi ali ker si preprosto ni upal? Oboje je strahopetno. In je težko breme za enega človeka. Zdaj si ga olajšuje tako, da po lastnih navedbah dela dobro. Ampak dobro ni vedno prav. In kaj je bolj sveto - pravica ali dobrota? In ali Drnovšek ve, kaj je prav?
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: gabriel s dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 21:29 CET
gabriel s
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 22:08 CET
razen z nekaterimi pomembnimi posamičnostmi.
1. Ne bi se spuščala v navlako, ki jo nosi bivša vladajoča
stranka s seboj v zvezi s tranzicijo, saj sem bila osebno
okradena pri hranilno kraditni službi, ki je bila pravna
naslednica zloglasnega Optimizma, kjer je bil Bogdan
Biščak bivši sekretar navedene stranke prokurist pa Slejko
funkcionar te stranke na visokih funkcijah. Utemeljeno
domnevam, da se je tudi moj denar, ki se je
iztekal iz omenjene HKS porabljal za potrebe, o katerih
ne bi govorila. Sodnega epiloga pa navedena zadeva
kljub pritisku javnosti in okradenih varčevalcev ni
dobila. Kraja premoženja ni bila sankcionirana, odgovorni
so še vedno na prostosti.
2. Popolnoma se strinjam glede zakonodaje, kajti zakonodaja
ni urejala gospodarstva, sodišča po inerciji v posedici
politike, niso delovala oziroma so delovala prepočasi.
Zakonodaja je dopuščala zakonito krajo z zakonom o
prisilni poravnavi in stečaju, zato so se spravljala podjetja
v stečajno situacijo prek kraj satelitstkih podjetij in nato
so jih kupili novodobni mogotci za 20 % vrednosti.
3. Ne bi se strinjala, da je za vse to vedel Dr. Janez
Drnovšek, saj so politični in gospodarski lobiji delovali
na drugih ravneh, ki kot tedanjemu predsedniku Vlade niso
bila dostopna in dosegljiva, saj je več ali manj splošno
zanano kako stvari stojijo. Tedanja vladajoča stranka je
po mojem mnenju imela predsednika, za katerem so se
skrivale nečednosti, za katere ni mogel vedeti, vsaj za
večji del ne, dokler niso začele bruhati afere. Če je
danes predsednik izstopil iz stranke, ima za to gotovo
razloge, ker naj bi bil izigran v zaupanju, verjetno v
pomembnih vprašanjih.
4. V tej situaciji in v tem kontekstu jaz ne bi govorila o
politični odgovornosti predsednika v zvezi z njegovo
prejšnjo funkcijo liderja stranke, saj je verjetno sam
spoznal, določene negativnosti, ki mu prej niso mogle biti
tako jasne. Lahko govorimo o objektivni odgovornosti.
Tisti, s katerimi bi se javnost morala ukvarjati so drugi.
Ni jih težko najti, samo njihovo premoženje je treba
sešteti, poslikati in jih vprašati, kje so dobili denar za
vse to. Zakaj ni za to politične volje? Tisti bi morali dajati
odgovore nezaposlenim in obubožanim delavcem,
ki so si nezakonito prilastili družbeno premoženje v
tranziciji. Ali res mislite, da ima en človek takšno moč v
sebi in tako močan vpliv, da bi lahko vse to drugače
urejal. Ali ne vidite kako se obnašajo pripadniki bivše
garniture oblasti v parlamentu in kako je z njihovo
državotvornostjo? Danilo Kovačič pa je bil verjetno res
žrtev kovčkov, ki so romali v prestolnico pa še kam.
Pa saj veste kako je bilo v Franciji, ko je Landru sežigal
ženske v peči. Vsi mediji so samo o tem poročali,
vprašanja gospodarske in politične krize so bila na
obrobju dogajanja. S Kovačičem so sigurno odvrnili
pozornost lebiji od sebe, da so lahko v miru speljali
rop stoletja.
5. V situaciji, v kateri se nahaja Dr. Janez Drnovšek
kot človek, lahko govorimo samo o človeku in ne o
politiku, ker je več kot očitno, da je Dr. Janez
Drnovšek dosegel preobrazbo in višje stanje duha
in da kot politik preseneča.
6. Provokacije, ki si jih dovoli televizija so znak človeške
nezrelosti in pomanjkljivega človeškega spoštovanja,
predvsem pa etičnosti in pietete do človeka, ki se ne
more ravno hvaliti z zdravjem in je več kot očitno, da
mu takšni psihični napori škodujejo.
Ljudje božji, ustavite konje!
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Pips dne torek, 7. februar 2006 @ 01:10 CET
Ali si mislila, da ga bodo kot tako medijsko veličino po vseh potezah, ki jih je povlekel v zadnjem času, tudi drugi mediji pri miru pustili?
Vsak predsednik je izpostavljen napram ljudstvu. In tako tudi Drnovšek.
Če bi mu bilo v interesu, bi ne dajal komentarjev, tako pa se vsak dan pojavlja na TV.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 7. februar 2006 @ 08:00 CET
to kar praviš, dojamem, ne dojamem pa nekaterih drugih stvari.
Je že tako, da bolj kot se duh zaganja v enigmo telesa, močnejši postaja. Če usoda nekomu naloži breme rodovitnosti, postane drevo, ki ga obletavajo metulji in insekti.
Če pogledamo naravo, vidimo, da gamsi z odmerjenimi skoki nikoli ne skočijo v prepad.
Ne počutim se najboljše v tem surovem kotu sveta, zato sem se oglašala na temo Dr. Janez Drnovšek, ki me ni navdajala prav z lepimi občutki.
LP Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: MC dne torek, 7. februar 2006 @ 08:29 CET
Hribar je car! On jebe vse v glavo! Potem pa pride Janez in mu reče, da se samo pogovarja z računalnikom. S prihodom Drnovška je v Matrici zazijala razpoka. Nekaj je obtičalo v zraku. Ljudje so (vsaj na koncu) pričakovali katarzo, spravo. Zgodilo se ni nič. V baru in tudi pred televizijskimi ekrani je obviselo nelagodje. Drnovšek je pravzaprav razočaral vse. Bil je »agresiven«, spravil se je na Hribarja – tako, čisto po domače - kot bi ga s kladivom po glavi. Na Hribarjeve fene je to delovalo precej travmatično (točka identifikacije se je podrla). Tudi tisti, ki so si ustvarili podobo miroljubnega – budistično zenovskega Drnovška, so verjetno precej slabo prebavljali njegovo agresivno eksponiranje Hribarjevega ega, saj so ob tem začutili, da se oglaša tudi Drnovškov ego. To pa ni v skladu z njihovo podobo svetnika, kakršno so si apriori ustvarili na osnovi tistega, kar so o Drnovšku (seveda spet iz množičnih medijev) izvedeli v zadnjih mesecih. Zakaj, za vraga, se je predsednik spravil na ubogega Hribarja (ki je vendar le prisrčen komedijant), ko je pa toliko drugega dreka, ki bi se ga splačalo pokritizirati ali vsaj malo ošvrkniti? In prav v tem je ves trik. Drnovšek je deloval subverzivno. Subverzivno – torej proti našim pričakovanjem. In to smo gledalci, ki smo vajeni pastoralnih sporočil, občutili kot nelagodje! Vsi, ki smo zijali v Hri-barjev šov zato, da bi se zabavali, smo dobili klofuto. Janez nam je na glavo zlil vedro hladne vode. Njegovo sporočilo je preprosto –virtualni šov, ki se ga greste v tem studiu, je čisto navadno »zamegljevanje«, je del sistema, ki dela ljudi še bolj odtujene od resničnosti, je simulaker, ki nas dela neprizadete za resničnost, ta pa se odvija daleč proč od zakajenega studia, kjer se skupinica snobih mladcev in mladenk nastavlja umetni svetlobi, se naveličano preseda v plastičnih foteljem, srebra neke fine mavrične likerje ter se naslaja nad nostalgičnimi jazzovskimi zvoki v družbi nekega našemljenega Al Caponeja, ki je tam le za to, da malo popestri zbirko anemičnih statistov, ki izgledajo kot napudrani zombiji v večerni toaleti. Hri-barjevo spakovanje nad politiko je v resnici samo napihnjeno samopoveličevanje, ki se skoraj razpoči ob predpostavki, da oblast načrtuje ukinitev oddajo. Ha, ha, ha – Hribar si domišlja oziroma bolje rečeno – nas poskuša prepričati, da je nevaren oblasti. Pa menda ne zato, ker se ljudje smejijo virtualnim podobicam in njihovim - politično povsem nevtralnim izjavam – digitalnim figuricam, ki oponašajo samo glas in izrazno formo junakov, nikoli pa ne izražajo njihovega bistva! Hri-bar je za politike nevaren približno toliko kot Verbotnova pri Joževcu ali recimo oddaja Vzemi ali pusti.
Hribar se pogovarja z računalnikom. Na enak način obravnava goste v studiu. V usta jim polaga svoje besede, tako kot s tipkovnico animira like na ekranu. V primeru Drnovška pa se je vendarle nekaj zalomilo. Nekaj je obtičalo v zraku. Nekaj neizrečenega. Manjkala je sprava. Ostalo je še veliko za premislek. Dober nastavek za slab spanec. Ni se izteklo po naših željah. Nekateri so začutili manko virtualnosti in so raje preklopili na film – v svet, kjer so se počutili bolj lagodno.
Seveda, še enkrat ponavljam - lahko da je šlo tudi za prej napisan scenarij. Mogoče smo videli le še en televizijski simulaker, s kakršnimi nas redno obstreljujejo množični mediji vsak dan. To je danes težko ugotoviti. TV podobe, s katerimi nas zasipava sistem Matrice, so praviloma in vedno le projekcija slepil, ki služijo za pastoralno pomiritev ali za ustrahovanje množic. Videli, bomo, če se bo razpoka v Matrici še kaj razširila. Videli bomo, kako jo bodo poskušali sanirati.
Tudi Neo je "premagal" Matrico tako, da se je vrnil vanjo - moral je sprejeti pravila njene igre. Drnovškova (komunistična, liberalna, ...) preteklost je nepomebna, tako kot nas ne zanima Neova preteklost. Neo se spremni v trenutku, ko se začne spraševati - kdo sem? Enako velja za Drnovška. In za vse nas. Spoznanje pomeni tudi to, da tisto, kar smo bili prej, ni bil naš resnični jaz.
Drnovšek tudi ve, da subverzivnost izven sistema ne more učinkovati - zenovska meditacija v hišici na Zaplani je lahko samo trenutek oddiha, ne more pa spremeniti sveta. Zato se vrača v digitalno podzemlje, zato mora v virtualni Bar, proč od življenja - v svet zombijev - samo tako jih (nas) lahko spet animira v življenje.
Dišavnic, kadila in mire je bilo dovolj. Tisti, ki ste že dojeli, lahko dokončno izklopite televizorje!
Ostali pa se zabavajte še naprej in čakajte na nov Drnovškov izpad. Ali pa preklopite na film. Izberite simulaker, ki vas najbolj potolaži.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 7. februar 2006 @ 08:34 CET
napisal si v marsikaterem pogledu všečen komentar. Žal, pa so mediji tam zato, da ustvarjajo vtis, da so tam samo zato, da ustvarjajo gledalcem in poslušalcem svoje lastno samoobčudovanje, njim pa samo uživanje. Javno mnenje gradijo sredi plevela in svoje lastne svobode, ki ji manjka odgovornost. Občutja pa nas ob tem silijo k razmišljanju in vzpostavljanju lastnega odnosa do ciničnega spomenika, ki si ga takšne oddaje kot so Hri-bar postavljajo.
Duhovnost je spopadanje z lastnim telesom in ne s tujim.
Nobenega sporočila na vidim v takšni škrofulozni drži, kot jo ima nacionalka v spodbujanju nasmeha na predsednikovo karikaturo, ki si zasluži vse kaj drugega. Mislim, da se je zares vidno zrušila vrednostna lestvica in da TV ni težko biti manj kulturna in ponižujoča.
Lep pozdrav
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 7. februar 2006 @ 09:01 CET
neverjetno, spektakularno, spektralno mavrično, razgrajujoče najbolj trdnega. Skratka ne Einsteinov fizikalni relativizem in ne filozofska dialektika ne morejo bolj odpreti vrat v razmišljanje ali je z 'zdravnikom' kaj narobe ali s pacienti.
Uležeš se na blazino, zapreš oči in misliš. Pred teboj zaniha svet, preskoči Matrica svoj salto mortale in začneš dajati umetno dihanje samemu sebi. Potem pa zapičiš belo zastavo k svoji glavi in ves razstrupljen od komedijantstva, osupel vzdihneš: "Zakaj nacionalka ne predvaja ljudem gledališko zaigranih vicev o Mujotu in Hasotu? Koliko manj hrupa bi bilo in koliko več smeha!"
Lep pozdrav
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: ivangop dne torek, 7. februar 2006 @ 10:11 CET
Dve različni osebnosti,tudi z različnimi življenskimi iskušnjami in filozofijami,kot sta Sašo in dr.Drnovšek,smo lahko pričakovali nekaj posebnega,kar se je tudi zgodilo.Ubrala sta vsak svojo pot v tem dialogu,v kateri je mislim dr.Drnovšek igral povsem novo ,svojo sedanjo vlogo mirovnika in se ni želel ali hotel podrediti Sašotu,kot neka lutka ali klovn,kot Sašo ponavadi komunicira s svojimi gosti.
Sašo je moral popustiti in sprejeti enakovredno,skoraj podrejeno vlogo,če ni hotel biti nesramen oziroma žaljiv do dr.Drnovška,tako da je Sašo nekako zašel iz svoje,celo moral se izogniti svoji običajni provokativnosti.
Oddaja je zato bila mogoče preveč toga,ven iz Sašotovega reda.
Gledalci smo se počutili malce neugodno zaradi takega ,bi rekel nepričakovanega razpletnaja dialoga.Tudi prihod Busha in zelo hiter odhod najbrž ni bil tako predviden. Sašotova dominantnost se je tu sfižila,mogoče je tudi zaradi spoštovanja do dr.Drnovška bil poustljiv in malce bi rekel bil v zadregi.
Dr.Janez Drnovšek se ne da,gre po svoji poti katero si je začrtal in to je zelo OK.Ni pa gledališki igralec, tako,da mu je tu odpuščena njegova samovolja,biti to kar je,kot gost v odaji pa je vlogo odigral odlično.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: ivangop dne torek, 7. februar 2006 @ 10:46 CET
Zelo lahko je kritizirati,tudi pljuvati in podajti mnenja o oddajah,ki so na TV hišah.Teško je pa napraviti,dobro ali celo boljšo oddajo,ali pa se sam podati in pojaviti v oddaji in povedati nepravilnosti ali predlagati kaj boljšega.
To kar imamo sedaj je za mene HRI-BAR dobra oddaja.Kaj bi pa bilo lahko bojše,saj nimamo takih medijskih osebnosti in kapacitet da bi se lahko izmišljali oddaje.Zelo teško je napraviti oddajo,ki bi bila res za vse sprejemljiva in dobra in je najbrž tudi nikoli ne bo.Naslednja bo pa zopet OK.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 7. februar 2006 @ 12:19 CET
V komentarjih se resda nisem dotaknil bolj konkretno oddaje Hribar-šov. Moje osebno mnenje je, da je Hribar-šov dobra oddaja, boljše trenutno ni. Ustvariti tako oddajo, ki bi bila všečna vsem ni mogoče in zato mislim, da glede same oddaje po mojem skromnem prepričanju res nima smisla da izgubljamo energijo okoli tega. Jaz osebno je ne morem v ničemer kritizirati, zakaj? Pošteno povedano iz razloga, ker sam boljše nisem sposoben ustvariti, a trenutno tudi ne vidim na naših prostorih nikakršne osebe, ki bi lahko ponudila bolšjo od te. Toliko okoli oddaje z mojega zornega kota gledanja.
Bi pa se dotaknil nastopanja samega predsednika dr. Janeza Drnovška v taki oddaji. Smatram, da je bila predsednikova odločitev nastopanja v oddaji res prava poteza, kajti s tem je odprl nov pristop politike pri nas do medijev ter javnosti. To je sporočilo, nova forma za vse prihodnje politike, kako se gradi javna podoba. To pa je v skladu z Vodnarjevo dobo, v katero smo že dodobra vstopili. Počasi a z vso zrelo gotovostjo in natančnostjo se nam izrisuje bodoča podoba človeka nove dobe prav v našem predsedniku. Tako imamo pred seboj nov profil politika, novo zavest, ki je v skladu z duhovnimi zakoni.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 7. februar 2006 @ 14:41 CET
Vesel sem tvojega komentarja, ki izvira iz lastne tvoje težke izkušnje, kateri se me je dotaknil v dno duše in mi dal še kako misliti. Res kako velika veličina je v ljudeh, ki molijo za predsednika in ravno v tem je v ozadju namen da se ljudje spremenimo do sebe ter sočloveka.
Ko je zbolel moj dober prijatelj sem ga obiskal doma, dejal mi je: "Dokler sem bil zdrav sem gledal samo eno stran življenja, sedaj ko sem bolan, gledam drugo stran življenja, bolj zanimljivo in vse stransko. Prej ko sem bil še zdrav so me ljudje prepričevali po kateri poti moram iti, sedaj me duša moja vodi kam se gre in kje je moj dom". Vprašal sem ga če mu je težko samemu v sobi, odgovoril je, "da življenje nikoli ne more biti enolično, težko, če človek dopušča da ga situacije menjajo". Predlagal sem mu ,da moli za svojo ozdravitev, sprejel je. Molil je dve uri dnevno, po približno enem mesecu so matastaze po celem telesu izginile. Dvakrat je šel na pregled in obakrat so testi pokazali ozdravitev. Preden je začel moliti je že napisal svoj testament. Danes je zdrav človek, ki pa sedaj redno moli in se zahvaljuje Bogu vsak dan po dve uri. Seveda lahko pride do ozdravitve tudi spontano, brez zunanjega delovanja, to je remesija. Takih primerov je mogoče 10%.
Moj ozdravljen prijatelj je danes povsem drug človek. Povsem je spremenil svoj pogled na življenje in načrte. Moj prijatelj je imel dovolj zaupanja v moč ozdravitve, v Boga. Danes redno moli vsak dan, kajti strah je v podzavesti še lahko prikrit in zato je potrebna vsakdanja komunikacija z Duhom, ki ne dovoli podzavesti da bi se vtihotapila v zavestni um tega človeka. Moj prijatelj je ozdravel v trenutku, ko je imel direktno izkušnjo Božanskega delovanja. Ta duhovna medicina ali terapija obstaja in je velik up vsakega človeka.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Blanka dne torek, 7. februar 2006 @ 15:21 CET
Zdaj pa lahko rečemo, da imamo predsednika, kot si ga zaslužimo!
Pa smo dočakali.
Zdravniška etika in gladiatorji
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 7. februar 2006 @ 16:19 CET
Igor,praviš, da Dr. Sašo Hribar ni bil v vlogi zdravnika v Hri-bar šovu. Ali je zdravnik enkrat zavezan, drugič odvezan svoje zdravniške zaprisege?
Mislim, da ko enkrat izreče zdravnik Hipokratovo prisego, ostane njej zaprisežen vse svoje življenje. Zdravnik mora biti v prvem redu človek - zdravnik in šele nato protagonist šova.
Sašo je tudi poklicno dobro vedel za predsednikovo zdravstveno stanje in kaj pomeni takšen psihični napor za bolnika. Vedel je, da ga bo v oddaji psihično namučil s svojo provokativnostjo in drznostjo in da bo to škodljivo posegalo v zdravstveno stanje predsednika, pa kljub temu ni opustil svoje namere, da se silovito ne bi zaletal v bledolično vidno utrujeneni obraz človeka, ki je posledica bolezni. Jaz bi to imenovala sadizem. Hribar od začetka do konca ni vedel ali nastopa kot zdravnik, ki se je v nasprotju s svojo poklicno etiko lotil izzivati bolnega ali je orodje nekoga, ki je za slovenskega kulturnika popolnoma nesprejemljiv vidik.
Predsednik je vseskozi vedel, da bo moral prenesti špektakel in da mora pokazati znamenje moči, kot se za predsednika spodobi. Predsednik mora častno preživeti provokacije, neglede na ceno.
Prikazovanje predsednika v virtualni podobi tako suhega in strahotno izsušenega se mi zdi neetično. Človek je oblečen v človečnost.
Prav v tej sporočilnosti je temeljni namen mojega kritičnega pisanja, ki se je dotaknil mej občutljivosti.
Ne gre samo za testiranje Hribarja in predsednika, temveč tudi za testiranje gledalcev za TV ekrani, ki niso prav nič napredovali od gladjatorjev v arenah pred dva tisoč leti. Iz tega pa človek spozna bolnost nekega bivanja, razpoznaven je nek zaskrbljujoč pragmatizem, ki razkriva gledalce v najbolj subtilnih tančicah njihove neobčutljivosti in človeške grobosti.
Ob vsem tem je zamiva še ena ugotovitev: kar veliko ljudi je, ki se bori za pravice živali, prav nikogar še nisem srečala, da bi se vidno boril za pravice človeka, bolnika in tudi ne za meje dostojnosti tega primera.
Ali ni to posebno zaskrbljujoče? Ali ni to pritlikavost prakticiranja in igračkanja s temeljnimi človekovimi vrednotami, brez katerih ni in ne bo mogoče krotiti teles gladiatorjev in njihovih gonov ter spodbujati kako se rešiti te pritlehne sedanjosti, ki jo živimo. Do razmišljanja, ki daje premišljevanjem globino in razsežnost duhovnosti, nam manjka še veliko svetlobnih let.
Tatjana Malec
Zdravniška etika in gladiatorji
Prispeval/a: Pozitivke dne torek, 7. februar 2006 @ 18:04 CET
In mislim, da ni nič zaprisežen napram predsedniku, saj ni njegov zdravnik.
Kar si je predsednik zakuhal, si je sam zakuhal.
In tiste karikature je Hribar imel že tedaj, ko se ni vedelo, da je predsednik bolan.
Karikature so prisotne povsod po svetu. Tudi veličine kot so Bush in jelci in Putin in pač vsi jim ne uidejo.
LP Igor
Zdravniška etika in gladiatorji
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 7. februar 2006 @ 18:29 CET
Glede karikatur je tako, da karikature izražajo bolj značajske poteze, so ogledalo duše. Tista o predsedniku pa poudarja nekaj drugega.
LP Tatjana
Zdravniška etika in gladiatorji
Prispeval/a: narava dne torek, 7. februar 2006 @ 18:31 CET
predsednik se je dobro držal in Hribar tudi.
Predsednikova preobrazba je vse presenetila,
pozna se vpliv Dalajlame in volje človeka, da spreminja stvari, ki so že predlogo statične. Predsednik se veliko ukvarja z varovanjem okolja, saj v Sloveniji trenutno ni nobene Zelene stranke, ki bi res delovala na tem področju.
viva la vita
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: narava dne torek, 7. februar 2006 @ 18:33 CET
predsednik Drnovšek se je dobro držal in Hribar tudi.
Predsednikova preobrazba je vse presenetila,
pozna se vpliv Dalajlame in volje človeka, da spreminja stvari, ki so že predlogo statične. Predsednik se veliko ukvarja z varovanjem okolja, saj v Sloveniji trenutno ni nobene Zelene stranke, ki bi res delovala na tem področju.
viva la vita
Zdravniška etika in gladiatorji
Prispeval/a: francelj dne torek, 7. februar 2006 @ 19:27 CET
Po izobrazbi je metalurg, izšolal se je pa za radijskega spikerja.
Verjetno ste ga zamenjali z nekom drugim, morda z igralcem Borutom Veselkom, ki je po izobrazbi tudi zdravnik.
Po mojem mnenju je bil Sašo v oddaji precej zadržan in zaradi spoštovanja do funkcije predsednika države ni uporabil vseh kanonov, ki jih sicer premore.
Zdravniška etika in gladiatorji
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 7. februar 2006 @ 22:08 CET
za igralca Boruta Veseljka, ravnatelja Prešernovega gledališča v Kranju vem, da je po poklicu zdravnik, vendar se je govorilo, da je zdravnik tudi Sašo Hribar. Jaz se toliko ne zanimam za življenje ekstradnikov in popolnoma možno je, da ima drugi poklic in da sem bila v zmoti. Ne glede na to kakšen poklic ima Sašo Hribar, se je ta oddaja odvijala kot eden nerazumljivih dogodkov, na oholi in topoumni ravni
Prepričana sem, da so nas Slovence s to televizijsko obrtjo pripeljali do točke, da bomo v naši kolektivni zavesti še na eni temi več razdvojeni.
LP Tatjana
Zdravniška etika in gladiatorji
Prispeval/a: titanic dne torek, 7. februar 2006 @ 23:23 CET
Ja zadela si v polno. Sama nisem utegnila gledati prispevka, čeprav bi ga z največjim veseljem. A včasih se je potrebno odločiti tudi med dvema stvarema, ki je težko.
Blanka je fino napisala, seveda saj so predstavniki ljudi, kateri jih vodijo.
Sašo pa res ni zdravnik.
lp Titanic
Zdravniška etika in gladiatorji
Prispeval/a: Pozitivke dne torek, 7. februar 2006 @ 23:31 CET
http://www.rtvslo.si/
Nato klikneš zgoraj Avdio/Video in v rubriki Priporočamo, imaš celo oddajo. Če nimaš Real playerja, ga namestiš od tam, je podan link.
To je to.
LP Igor
Zdravniška etika in gladiatorji
Prispeval/a: francelj dne torek, 7. februar 2006 @ 23:38 CET
Sašo je zelo spreten govornik, mnogo spretnejši od našega predsednika, ki mu retorika ne gre ravno najbolje in ga je včasih prav mučno poslušati.
V tem šovu sta pa skupaj malce zaigrala.
Kdo še ni občudoval Hribarjevih virtuoznih govornih sposobnosti v oddajah radio Gaga, kjer je tako dobro imitiral številne like, da so bili mnogi poslušalci dolgo trdno prepričani, da v oddaji ne nastopa samo on.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Pozitivke dne sreda, 8. februar 2006 @ 13:31 CET
(STA)
LJUBLJANA - Francoski predsednik Jacques Chirac je odgovoril na pismo slovenskega predsednika Janeza Drnovška, ki mu je pisal v zvezi z razmerami v sudanski pokrajini Darfur. Chirac se je zahvalil, ker je Drnovšek s Francijo pripravljen deliti zaskrbljenost zaradi zelo dramatičnih razmer, v odgovoru pa je med drugim izrazil pripravljenost in željo Francije za vzpostavitev trajnega miru na celotnem ozemlju Sudana, so objavili na spletni strani predsednika republike.
Kot je zapisal Chirac, v Darfurju prihaja do nesprejemljivih kršitev človekovih pravic, humanitarne razmere pa so celo ob pomoči mednarodne skupnosti še vedno zelo negotove in kljub napotitvi približno skoraj 7000 vojakov Afriške unije (AU) na terenu nenehno prihaja do kršitve prekinitve ognja.Spomnil je, da je Drnovšku ob njegovem nedavnem obisku v Parizu francoski zunanji minister Phillippe Douste-Blazy predstavil diplomatsko dejavnost Francije, ki je že od začetka krize dvostransko in s pomočjo evropskih skladov prispevala pomembno človekoljubno pomoč.
Po Chiracovih besedah se je Francija v Varnostnem svetu ZN zavzemala za sprejetje resolucij 1591 in 1593, ki predvidevata tudi embargo na orožje v Darfurju. Primer pa so predložili Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da bi ob uvedbi vrste sankcij proti odgovornim za krizo v Darfurju, raziskalo kazniva dejanja v tej sudanski pokrajini. Po mnenju Francije bi bilo treba pritiske na vpletene v spor še okrepiti, je zapisal Chirac.
Kot je nadaljeval, je Pariz za umiritev razmer na terenu napotil francoske oborožene sile v Čad na mejo s Sudanom, da bi zavaroval območje in zlasti begunska taborišča. V okviru Evropske unije Pariz podpira misijo AU. Ob tem pa meni, da je potrebno še naprej podpirati AU in skupaj z njo preveriti, kako to srednjeročno prenesti pod zaščito modrih čelad sil AU.
Na političnem področju Francija vodi mirovna pogajanja v Abuji pod pokroviteljstvom AU, s katerimi si prizadeva doseči politično soglasje, ki bi v osnovi uredilo krizo v Darfurju. "Bodite prepričani o pripravljenosti Francije in njeni želji po vzpostavitvi trajnega miru na celotnem ozemlju Sudana," je še zapisal Chirac.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 8. februar 2006 @ 17:21 CET
kako lepo je, da bo svet, zlasti pa Francija pomagala nesrečnežem v Darfurju. Pobuda našega predsednika Dr. Janeza Drnovška je zares sprožila plaz pozitivnih premikov. Mislim, da je prav, da tudi mi na Pozitivkah kaj malega prispevamo k rešitvi tega vprašanja in začnemo z akcijo zbiranja prispevkov. Vsak izmed nas naj kaj malega prispeva in v skupnosti je moč. Vse bo prav prišlo, tudi še tako majhen znesek dobre volje. Pomagajmo si, vse človeštvo smo ena sama družina! Našega predsednika države bo gotovo pobuda razveselila in mu bo pomagala, da se bo dobro počutil.
Lep pozdrav vsem ljudem dobre volje
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: boem dne sreda, 8. februar 2006 @ 20:27 CET
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 8. februar 2006 @ 23:15 CET
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: ivangop dne petek, 10. februar 2006 @ 10:48 CET
Nobeden pa TOČNO ne ve kaj je v resnici BISTVO vsega tega dogajanja,lahko samo predvidevamo,iskazalo se bo enkrat,kasneje,čas bo odgovoril na vsa ta ????,takrat bomo videli pravi obraz in smisel vsega,seveda če si bomo zopet znali pravilno razlagati vso to ŠTORIJO.
Če že pišemo o neki temi moramo vsaj malo imeti tudi znanja ali poznavanja,tudi argumentov o nekom ali dogajanju na splošno,da ne trosimo nespametnosti. HVALA
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 10. februar 2006 @ 12:34 CET
Lep pozdrav, pa mi ne reci, da si pri 65. letih osamljen in da ti nobena ptička na tvojem oknu ni začivkala kakšen mili glas.
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 10. februar 2006 @ 15:01 CET
Sila, ki deluje izza vsega vidnega, pojavnega, deluje natačno in z vso potrebno modrostjo. Kaj bo iz tega nastalo? Velik premik v glavah ljudi, ki se sprašujejo o: zdravju, bolezni, dobremu kot zlu, o pravilnem kot nepravilnem načinu življenja, o ljubezni, odpuščanju, človečnosti, skopuštvu, plemenitosti, grabežljivosti-humanosti, manipulaciji, starnkarstvu-nestrankarstvu...in še bi se našlo. Sporočilo je vidno že sedaj: delaj velike dobre stvari, dokler so še majhne.
Delaj dobro zaradi dobrega samega, deluj pozitivno, kar ni nič drugega, kot imej vero v življenje, delaj zlo in zlo te bo doletelo. V tej Zgodbi se vidi, kako mnogim padajo družbene maske, posameznikom kot institucijam. Gre torej tudi za prevetritev obstoječe družbe, za prevetritev src.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: drejča dne petek, 10. februar 2006 @ 20:29 CET
Hribar je car v svojem svetu in ne skriva svoje inteligence, s predsednikom pa je moral biti tisto, kamor se je postavil.
Šovi niso ravno domena za našega predsednika, vendar si on želi, da vsi tisti, ki gledamo TV prispevamo del sebe ali v dobri misli ali dejanju za njegovo pot med reveže.
V sedanjem svetu je toliko negativnega gledanja in dejanj, kaj ko bi se ognili negativni kritiki in našega predsednika podprli. Zakaj smo slovenci tako črnogledi, če je nekdo na vrhu drugačen, kot so bili pred njim?
Jaz sem ponosna, da je Janez Drnovšek naš predsednik . Tudi, ko se bo odločil, da s politiko ne bo imel več toliko opraviti, ga bom imela enako v čislih.
Nikoli nisem bila v nikakršni stranki, rada pa podpiram dobre ljudi. Naš predsednik je našel svojo pot in mi vsi jo moramo najti , čeprav ni nujno, da je popolnoma enaka njegovi.
Upam, da bo zavel veter modrosti in topline med nami, ker tisto kar se dogaja zaradi nestrpnosti in nerazumevanja je strašljivo.
Svet bi potreboval veliko takih modrih mož, da bi umiril negativne strasti, ki se netijo v svetu.
---
ogledalo je tvoja duša
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Andres dne sobota, 11. februar 2006 @ 04:21 CET
Predsednik ni prišel do nobene duhovne faze. Prišel je do bolezni, ki mu je nalila skrbi in sedaj moli. Ne moli le za ta trenutek, tudi za vsa povojna leta nazaj, ki jih je presedel v CK.
Darfu. Plemenito delo ni kaj. A vendarle je bil vedno v preteklosti seznanjen tudi o svinjskih delih države, kot o posameznikih, kalibra Grubelič ipd.
Je potem kaj čudnega če se ga je lotila bolezen? Najbolj ironično je, da mnogi mislite, kako hudo plemenito delo dela. Preprosto si večina poglejte okrog sebe. Na prvi pogled je vse lepo. Dobri avtomobili na cestah, hiše rastejo, avtoceste se postavljajo že 15 let in več, skratka en sam luxus je ta Slovenija.
Kljub vsemu je ta hip poljska močnejša kot Slovenija, saj ustvarila si je nek trg, ki se imenuje, trg EU. Znotraj te skupnosti, ki so nam jo postavili kot opcijo prihodnosti so si Poljaki mirno zagotovili delež, ki ga na prebivalca Slovenija ne premore.
Slovenci so ga imeli dolgo pred Poljaki, a so ga zaradi nesposobnosti vlade, torej tudi Drnovška, malo po malo tudi izgubili. In ravno včeraj sem sedel s podjetnikom, ki namerava svoje podjetje preseliti v tujino. Kje so danes tuji investitorji? Slovenija, srce Evrope je obenem za investitorje tako nezanimiv konec zemlje, da se potrjuje beseda nekdanjega kandidata za parlamentarni stol, ki mi je pritrdil, zaupal, da je v Sloveniji še vedno dovolj za pokrasti. Naj seveda tudi ob tem odgovornost nosi tudi Drnovšek.
Ta ista vlada vključno z Drnovškom se je pretegovala za delo v besedi "prepoznavnost Slovenije". Kot taka, recimo ji turistična država ima danes v vseh pogledih manj turistov kot Bolgarija. Kje pa je prepoznavnost in pretekla tradicija turizma? Spet mu ploskajte. Ploskajte torej človeku, ki je imel vedno vpliv, naredil pa ni veliko. Oziroma lahko spet gledate čez mejo in do smrti boste ostali hlapci, kot je Drnovšek sam. Komu je služil bo nekoč prišlo iz arhivov Sovjetske zveze, ZDA in Beogrjaskih arhivov.
Sicer pa. Na bolezen kot vem je bil predsednik dovolj zgodaj opozarjan. Toda storil ni nič, ali pa so ga v kateri koli kabinet zablokirali njegove sluge.
Zdaj pač potuje po Afriki kot misionar, kar je pravzaprav dobro delo. Na domačem pragu pa gladi tiste, ki so ravno vas imeli za keglje, vse od osamosvojitve naprej. Mnogi z vami ne želijo kegljati, radi pa bi vas podrli. Če vam je ljubše tako, keglji ostanitei še naprej. Kegljišče v Hitu pa naj postavita SCT in DARS. In še to bo plačano iz vašega.
Andres
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 11. februar 2006 @ 12:44 CET
Ne rečem, da nimaš marsikaj prav v zvezi z predsednikom, to ne, ampak vseeno je tvoja kritika premočna in uporabil si premočne besede.
Da predsednik ni " prišel do nobene duhovne faze" kot trdiš, je samo tvoj subjektiven pogled, a nikakor ni objektiven glede na dogodke, ki so se zgodili. Že to, da smo po tvojem mnenju vsi skupaj "naivni" in "zaslepljeni", torej zmanipulirani, je zelo huda obsodba. Mi se ne ukvarjamo z preteklostjo predsednika, ki je že itak mimo, ampak gledamo v ta trenutek, kaj se dogaja. To, vidiš je realno gledanje.
Da sedaj predsednik " ...moli zaradi bolezni...". Si ti morda že kdaj gledal smrti v oči? Si bil kdaj že tako bolan, da je tvoje življenje viselo na tanki niti?Če bi bil ti predsednik, premier Slovenije, si prepričan, da bi vse vodil pravično, modro, brez napak, vsem všečno? Težko, ker idelane dručbe ni in je ne bo tu na zemlji. Niti ni pravične družbe. Zamisli si, da si ti na takem odgovornem mestu, kako bi ti uspevalo uravnotežiti 2 milijona želja? Si sam že toliko čista in modra ter razsvetljena duša, da vidiš v dušo predsednika? Vidiš potek dogodkov vnaprej in do konca? Si oprostil vsem dušam na tem svetu, ki so te v preteklosti ranile ali ti njih? Maš poravnan ves karmični dolg v tem življenju? Če si vse to že oddelal, potem ti nimam kaj povedati. Toda oglejva si stanje predsednika-človeka, če kakšen proces je šel in kaj je preživljal.
Predsednik v preteklosti zagotovo ni bil zgleden dober človek, tega na tem planetu ni, ampak sedaj pa se zelo trudi postati ravno to. Šteje samo namen. Namen je po volji Božanski, zakaj to trdim? Predsednik je bil nevarno bolan in kot tak (kot bi mi vsi) je v sebi nosil strah. Ta strah kot da se rojeva iz nekih globokih človekovih predelov podzavesti. Strah človeka podzavestno veže, dokler ga v popolnosti ne obvlada.
To je v nas strah (in tega se zavemo v kritičnih ali kriznih trenutkih našega zemeljskega življenja)da bomo izginili, strah od tega da smo kaznovani, da smo se znašli v neozdravljivi bolezni, strah da nam smrt diha za vratom. Strah pred smrtjo,strah od izgube življenja, strah od končnega slovesa od vsega kar nam je priraslo k srcu. Bolezen bolanega človeka igleda kot da ga nosi na rob življenja, kot da ti govori da je življenje končano, da se ne more nič več zadev popraviti, da je naše življenje bilo zgrešeno. Tako vsakdo dela lastno bilanco. Toda ta strah istočasno v človeku inspirira željo da začne živeti drugače, daje mu misel, da bi bilo dobro če bi naredil nekaj zaradi česar bi lahko spokojno in mirno umrl.
Bližina smrti se nam dozdeva kot glasnik, ki nas opozarja da bi morali živeti dosledno in dostojno. Na tak način nam bolezen, a z njo je povezana sama smrt, prišepetava da še nismo končali svoje naloge, poslov, še nismo izpolnili ciljev, nismo uživali življenja, nismo bili dovolj dobri in pošteni do soljudi, da nismo živeli v povezavi s Bogom. V takem trenutku v sebi močno občutimo slabo vest, nas začne peči vest. Nekaj bi morali na zemlji narediti, a mi to nismo naredili.
Kot da smo nenehno delali nekaj napačnega, kot da smo stalno hodili po robu a ne po sredini življenja. Ja, nenehno smo se pripravljali na to zemeljsko življenje, a ne na drugi svet. Vse kar koli smo delali je bilo zato, da bi si tukaj nekaj zgradimo, da imamo tukaj srečo, uživanje, da tukaj ostanemo. Toda bolezen je v nas "neusmiljen" glas, ki nam "govori" da se od tod odhaja, da se vse tukaj pusti, da je bilo vse to zbiranje nesmiselno. In zaradi tega bolezen v človeka vnaša jezo, človek postane nervozen, nesrečen. Tako se v človeku rojeva agresivnost do tistega, ki ga kliče na odhod. Človeku se v takih trenutkih dozdeva da celotno svoje življenje zapušča za seboj, a sedaj se ne more vrniti da to vzame, zbere skupaj in odnese s seboj.
Toda, izpod vseh teh občutkov obstoja neko upanje da človek ozdravi. Zdravniki se borijo, najbližji nas obiskujejo, to daje upanje. Vendar pa v nas globoko v srcu vrta črv, grenak okus
, da je bila bolezen sporočilo katero nas upozarja da bi morali živeti drugače. Smrt nam želi povedati, da je vse na tej zemlji samo ničemrnost nad ničemrnostjo, kot to pravi Pridigar, kako je tukaj na zemlji samo edino pomembno ljubiti človeka in sebe, biti prijatelj s Bogom in ljubiti naravo. Ljubezen se edino izplača.
Delati dobra dela in pogumno prenešati vsako težavo, bolezen, celo samo smrt, je prazaprav smisel življenja. Sreča ni samo v zadovoljevanju telesnih potreb, ampak v izpolnitvi duhovnih hrepenenj. Dobro delo , ki ga naredimo nekomu nas osreči. Toda naš duh je potreben duhovne moči. Vsaka človečnost duhovna hrana. Iskanje, meditacija in molitev življenskega smisla je v tem kontekstu dobitek kontakta-komunikacije s Bogom. To pa je v biti najgloblja izpolnitev vseh hrepenenj našega bitja in to je najgloblja duhovna dimenzija.
Šele iz tega stika s Bogom lahko ocenjujemo vse dogodke okoli sebe, se zavedamo katera je prava pot, razumemo kaj je dobri in kaj zlo. Samo takrat ko Boga pripeljemo v svoje življenje in se opremo na njega, lahko spoznamo katera pot vodi k zmagi, katera v poraz. Šele iz te točke razumemo naravo. Bolezen in smrt je potrebno znati sprejeti. Vse dokler jih zavračamo in se sovražno obnašamo, ko se ju bojimo ali sebe zaradi njuju pomilujemo, delamo napačno, sebe obtožujemo ter zavračamo možnost da oživimo, da ozdravimo in da smo srečni.
To kar sem napisal nikakor ni kritika tebe, imaš pravico da tako gledaš na vso zadevo. Moj namen je samo to, da poskušam osvetliti stanje človeka, ki je "slučajno" naš predsednik, predvsem iz človeške plati in ne toliko iz delovanja njegove funkcije predsednika. Vsekakor je, da se s teboj ne strinjam, a to še ne pomeni da tvojega mišljenja ne sprejemam. Verjetnoje, da bova ostala vsak na svojem bregu razmišljanja. Zakaj pa ne? Saj smo demokratična družba. Kdo pa je imel prav , pa naj to pokaže čas.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Andres dne nedelja, 12. februar 2006 @ 04:13 CET
Če bi danes sestavljal včerajšnji komentar bi napisal isto. Ne verjamem, da bi bil blažji. Razlika med nama je, da ti gledaš kako je danes, jaz pa gledam kako je danes, ker včasih niso vplivali, da bi bilo drugače. In ravno danes se dela isto kot nekoč, tako da tudi čez 10 let ne bo bolje. Takrat bo ravno tako danes.
Zaslepljeni ste Miran na marsikaterem področju. Iz subjektivnih razlogov verjetno jaz to bolje vidim od tebe. Le toliko v tolažbo. Zaslepljen je vsak narod, saj slepi ga vlada in seveda mediji.
In potem praviš, da vi se ne ukvarjate s preteklostjo predsednika. V redu, vse ok. Toda kdo vi? Vi na Pozivitkah, ali si sem vštel celo Ljubljano? Morda celo Slovenijo? Namreč v Ljubljani se čuti vzdušje, da ta obstaja, ostalo je le še Slovenija. Bolj ko si na vasi, man te poznajo. In tako so ostali Prekmurje, Koroška, Bela krajina nerazviti. Tega kot vidiš ne morem trditi za Ljubljano.
Praviš, če sem sam tako čista duša, da vidim v predsednikovo stanje in če sem poravnal moj karmični dolg. Nič od tega, saj s tem se ne obremenjujem. Živim danes in zato opozarjam na današnje posledice, ker včasih je bilo tudi danes. Takrat je bil predsednik res bolj zdrav.
Potem si me vprašal, če mi je življenje viselo na nitki in da bi si ogledala življenje predsednika, ker mu je le to viselo na nitki.
In kaj je njegovo življenje bolj vredno od mojega? Nič. Popolnoma nič. Jaz sem državljan in on je državljan. Jaz sem človek in on je človek. Meni je življenje viselo na nitki zelo dolgo, v življenski nevarnosti pa sem bil praktično 12 let. MOrda imam celo več voženj z rešilcem kot predsednik. On seveda jih ima več s helikopterjem. Iz razloga preteklosti danes nisem pilot, kar je še vedno moja želja. Škoda, da nikoli ne bom. Ni pa še prepozno, da bi šel na tečaj padalstva, ali potapljanja, kar je ravno tako moja želja.
In kdo je meni podal roko v kritičnih 12 letih? Malo jih je bilo, saj nisem bil predsednik. Kdo danes podaja roko invalidom, ki nimajo za preživetje? Mnogim mladim družinam? Samskim brez dohodkov? Samohranilkam? Težkim bolnikom? Hallo Miran. Tudi to je maslo vlade. In to se vse dogaja danes, ta trenutek, ki si ga ti poudaril.
Vprašal si, če bi kot predsednik ali premier vodil vse pravično. Moj odgovor. Na žalost se na takem stolu nebi dolgo obdržal. Verjamem tudi ti ne, so pa nekateri med vami, ki bi jim tako vodilen položaj ustrezal in bi ga bržkone uspešno opravljali. Na takih položajih neka huda kvalifikacija niti ni potrebna, saj ti ljudje so oborženi s svetovalci, ki jih v vsaki državi plačujejo ravno davko plačevalci.
Četudi je predsednik odprl tisto društvo za pozitivizem, se še vedno postavlja vprašanje. Upam da je kdo drug pred mano na isto pomislil. Zakaj se torej predsednik ne priključi v že kakšno ustanovljeno društvo pozitivnih? Bilo bi več vpliva, saj že obstoječa društva so poznana, z nekim imeno. V njih so že dolgoletni člani, ki so za pozitivizem v Sloveniji več prispevali kot predsednik. Torej, v takem društvu manjka samo še predsednik države. On kot predsednik je ustanovil društvo preprosto iz razloga, ker ni navajen biti spodaj. Ni navajen sedeti v zadnji vrsti. Zanj bi bilo to ponižanje, saj če ni tako bi se v vrste že obstoječih društev tudi priključil.
A vendarle on ne sedi več v vladi in verjemi, ta ista veriga bolezni se bo nadaljevala. Pač zgodovina lepo kaže, da so politiki plačanci, pa naj si gre za Tita, Kardelja, Ribičiča, Rankoviča, vsi oni so bili fantje sovjetskega aparata. Plačanci torej. Ker plačanci že od nekdaj vodijo še najbolj male države, Slovenija ne more biti nobena izjema.
Lahko pa si prebereš Krajnčevo knjigo Atentati na Tita. Morda si boš po tem lažje predstavljal zakaj sem omenil plačance. Najbolj zanimivo pri tem je, da plačanci, o svojem statusu o tem ne govorijo, a se med seboj dobro prepoznajo. Od tistega trenutka niti ni več daleč do hita. Napisal sem hita. :)
Andres
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 12. februar 2006 @ 11:54 CET
Njemu pa ne boš pravil, da je zaslepljen. Miran je vizionar in kar je najpomembnejše, njegove vizije so v pozitivnem in dobrem. Vse njegovo delovanje je konstituirano na pojmu dobrega in dejanje, ki ga imenujemo in imamo za dobro, ni odvisno od stvari, ki jih hočeš ti uvrstiti med slabe.
Zakaj bi ti s svojimi komentarji razgrajeval to, kar človek vidi kot dobro in pozitivno pa oropal človeka pravega spoznanja in iskanja življenjskega smisla, ga oropal temeljne sposobnosti čudenja dobrega, čudenja bivanja v novi dimenziji, ga puščal ponižanega in strtega v fragmentalnosti bivanja, ga delal apatičnega in utrjenega na kegljišču, na katerem sesuvajo človeka kot keglje.
Zate je torej človek samo še cinični subjekt, figura v apriori dekadentnem svetu politike, brez iskanja globljih temeljev in možnosti odkrivanja pozitivnega v ČLOVEKU.
Dozdeva semi, da ti si že apriori kot človek mrtev, če nam hočeš tule na mediju vsiliti negativistično mnenje o nečem, kar večinsko menimo, da je dobro in nam postavljati mitnice s pregrajami in brezkomprominimi cenzurami lastnega mišljenja. Dopusti, da vsak v dejanju najde svojo pozitivno resnico.
Razklanosti in neuresničenosti bivanja je na tem svetu že itak preveč in če kdo hoče videti in spoznati neko moralno videnje prostora, časa in človeka v njem, pomeni, da je sam kot človeško bitje uvidel svoje mesto moralne samopostavitve. Ljudje naj bi v sebi odkrili izivr moralnih sposobnosti in Miran prav to počne.
Nezupanje v človeka pa je moralno dvomljiv nadomestek za resnico. Miran razširja svoj "zdaj" z vso dolžino in širino svojega zaupanja, svojega obstoja in vere v življenje ter odpira v sedanjosti vrata prihodnosti, v kateri se rojeva dobro. Z vsem zaupanjem v človeka!
Pa brez zamere, gospod Andres
Tatjana
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 13. februar 2006 @ 12:54 CET
Hvala za odgovor, ki si mi ga napisal. Pričakoval sem prav tako vsebino komentarja, ki si mi ga namenil. Lepo, da si povedal tudi malček tvoje osebne izkušnje. Da bi si se pa predsednik pridružil kakšnemu društvu, ki dela pozitivno za Slovenijo, pa bi bila res lahko samo poteza "norca". Še mnogo več je ljudi, ki delajo srčno, v dobri nameri v svojem življenju, kot pa je vseh registriranih društev tega tipa. Društev je danes tako in tako že preveč. Če bo šlo takoj naprej, bomo kmalu rabili društvo za ustanavljanje društev.
Strinjam pa se s teboj, da niti ti niti jaz ne bi bila dolgo na predsednikovem stolu. Pa pustiva to.
Vidim, da si še vedno zelo kritičen do vsega kar ni po tvojem kritičnem umu. Ne rečem, da se s tvojimi kritičnimi pogledi glede oblastne funkcije predsednika v preteklosti ne strinjam z mnogimi tvojimi opažanji. To vemo iz lastne izkušnje. Vendar se pa ne morem strinjati s tvojimi nepopustljivi, pristranskimi pogledi na spremembo osebnosti predsednika.
Niti ne na napoved, da "čez deset let ne bo nič bolje". Kaj bo čez deset let, bo pokazal razvoj dogodkov.
Moram pa ti kar naravnost povedati, da me tvoja kritika spominja na ljudi tipa: napaka je seveda pri drugih ljudeh.
V vsakdanjem življenju so lastnosti in načini obnašanja drugih popolnoma nesprejemljivi. To ne velja samo za njihove nasprotnike. Velja namreč tudi za tiste, s katerim živijo skupaj in za katere verjamejo, da jih ljubijo. Prijatelji sorodniki lahko v nas prebudijo najhujše odzive. Mnogi ljudje namreč ne prenesejo, če se drugi ne vedeje po naših merilih, zato prenekateri neizogibno razvijejo grde, škodoželjne in sovražne misli, čeprav jih še ne izustijo.
Nasplošno velja kritika za sredstvo, s katerim prepoznamo dobro in izkoreninimo slabo. Res je, da veliko ljudi zavrača škodoželjno in negativno kritiko, medtem ko odobravajo pozitivno, konstruktivno kritiko. Na tem mestu pa se zastavlja temeljno vprašanje, ali je omenjena kritika resnično pravo sredstvo za izkoreninjene naši človeških napak in slabosti. Njena pomanjklivost je namreč, da IŠČE NAPAKE VEDNO LE PRI DRUGIH. Zelo redko pa se vprašamo vsak za sebe, ali smo ob upoštevanju našega trenutnega razpoloženja resnično sposobni izreči objektivno kritiko, in ali res lahko nepristransko opazujemo in ocenjujemo.
Če o tem resno razmišljamo, potem si moramo priznati, da vidimo svoje prijatelje, znance, politike, sorodstvo, partnerje itd. in njihove vrednote ter okoliščine skozi svoje oči, ki pa niso vedno objektivne. Vsak človek ima svoj edinstven pogled na svet, kateri odseva njegov značaj, duha in vsesplošno razpoloženje. "Jaz" mislim, da imam prav, vse ostalo pa ne, če ravnam po svojih vrednotah. Če "ti" misliš in ravnaš drugače, potem se počutim napadenega, kajti "jaz" opazujem in ravnam pravilno.
Vsak posameznik, vsaka skupina ima svoj lasten sistem, ki pa se razlikuje od sistemov drugih. Vsa dejanja merimo po naših normah, medtem ko v normah drugih ljudi vidimo grožnjo. Počutimo se napadene in postavimo se v obrambo. Konflikt, v katerem se borimo z orožjem kritike, zajame ves svet. Enkrat zmaga ena stran, drugič druga. In to naj bi spodbujalo naš razvoj? Vse dokler bodo naši življenjski sistemi temeljili na napadu in obrambi, obvladovanju, samopotrjevanju in želji po posedovanju, bo novi red, usklajenost z Božanskimi zakoni le slepilo.
Pot nazaj k enotnosti s univerzalnimi življenjskimi zakoni ne pozna nobene sodbe. Harmonija z Bogom, s svetom in z vsem, kar živi na njem izhaja iz žive povezanosti, z združitvijo na višji drugi duhovni dimenziji bivanja, kjer ni prostora za kritiko. Pogoj za odprtost in enotnost je naš notranji in zunanji mir. Nenehni napad in obramba, ki naš razum silita v krčevito samopotrjevanje, motita mir in nam tako onemogočata, da bi videli pomembne stvari. Ko enkrat ogenj kritike zajame naše telo in dušo, potem ne moremo razviti naklonjenost, razumevanje in potrpežljivost.
Kdor sodi, spremeni svoje okolje in le redko na bolje. Ljudje, ki so izpostavljeni kritiki, bodo svoje prednosti čedalje pogosteje prikrivali in dajali videz ostre in trdne osebnosti. Tako posamezni ljudje zavoljo kritike celo razvijejo ostrino in trdoto. Lritik pa v tem vidi potrdilo in utemeljitev svoje kritike.
Toda samo pomislimo, kakšen človek je ta kritik sam in brez prijateljev. Podcenjuje in prekriva resničnost, da mu v njej ni treba gledati lastne ničevosti in omejenosti.
Za vse, ki so se podali po duhovni Poti iskanja osvoboditve svoje duše (to pa se dogaja s predsednikom, ko v intervuju za časopis "Novice" govori, da je začel poslušati svoj notranji glas) nosijo odgovornost do samega sebe in do ostalega sveta. Odgovorni so za rojstvo Božanskega v samem sebi in v drugih ljudeh. Sadove odgovornosti pa lahko vsakdo žanje samo, če se osvobodi sleherne sodbe. Seveda se nam takoj postavi vprašanje kako lahko uresničujemo to odgovornost, kako sploh lahko gremo skozi dan življenja, ne da bi sodili?
Mar nam to pomeni, da bodo ljudje počeli, kar se jim bo zljubilo, da ne bodo več izpolnjevali svojih dolžnosti in bodo delovali samo v svojo korist? Kako vpliva izogibanje kritiziranja na naše življenje? To so vprašanja, ki se porajajo, če razumemo izogibanje kritiziranja kot dolžnost, kot predpis. Prisilno izogibanje kritiziranja nam ne bo prineslo ničesar novega. Samo v miru lahko prepoznamo negativne posledice kritike pri nas samih in drugih ljudeh. Ljudje postanemo preprosti in skromni v sorazmerju, v varni in notranji nevtralnosti in čutom za resničnost. Tako s pomočjo ljubezni in sočutja, ki izvirata iz sorazmernosti, pa se lahko resnično izognemo kritiziranju ostalih ljudi.
Če si resnično prizadevamo razviti nov pogled na ostale ljudi in če se v nas nov pristop postopno razvija, potem živimo čedalje bolj v svobodi, enotnosti in resničnosti, ne da bi pri tem občutili nujo po samopotrjevanju. V resnici je to namreč naša edina izbira, vse ostalo je iluzija. Ljubezn je namreč mila in nežna. Občutimo jo kot dobroto za sebe in za druge okoli nas. Zato si mora vsakdo sam prizadevati. Kar se mene tiče, nočem več živeti brez nje. Zato tudi potrpim, kadar sem izpostaljen neupravičeni kritiki. Zavedam se, da v našem življenju popolne pravičnosti in enakosti ne bom našel, kajti v tem rezervnem svetu-redu bivanja sta sodnik in obtoženec oba kriva in razlike med njima so le v stopnji.
V novem stanju notranjega miru in duha pa smo lahko popolnoma prepričani, da ne bomo izpostavljeni napakam in kritikam, saj je na novi ravni življenja ljubezen tista vseprisotna( kar je v popolnosti, dojel in razumel naš predsednik) sila. Zato za vse , ki so dojeli to silo velja, da v novem spoznanju merila ostalih ljudi niso pomembna, pa ne ker bi želeli biti prevzetni in bolj pomembni od ostalih ljudi, ampak ker izhajamo iz ljubezni. To pa je merilo božanskega prostora, v katerem osebnost, ki stremi k samopotrjevanju, poplnoma izpuhti.
Kdor zaupa v nove možnosti prepozna prenavljajočo moč ljubezni. Ne ljubi on, kako bi sploh lahko znal, ampak ljubezen skozi njega deluje kot moč. To je ta moč, ki istočasno deluje v vsakem človeku in vsakega med nami kliče k naši vrhovni nalogi in odgovornosti. Tu gre seveda za novo energijo, ki se razvije v potrpežljivost, ljubezen in razumevanje ter nas vodi k dejanju, ki razsvetljuje, spodbuja in rekapitulira, ki vpliva na vedenje vsakega med nami.
Se tem komentarjem končujem vsakršno debato. Napisal sem svoje poglede in upam da sva se vsaj v nekaterih točkah razumela.
lepo pozdrav in vse dobro,
Miran.
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Andres dne torek, 14. februar 2006 @ 01:10 CET
Andres
Dr. Janez Drnovšek se je dobro odrezal
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 14. februar 2006 @ 09:11 CET
lep pozdrav in vse dobro
Miran