Piše: Gaja V. v novi Hani www.revija-hana.com

Poletje je čas počitnic, lepih sončnih dni in sproščenih ljudi. Delovna vnema počasi popušča in naše misli vse bolj pogosto odplavajo k morju, jezerom, v hribe … Ko se začnejo topli poletni dnevi, se neizmerno veselim svojih prostih dni, ki jih namenim sebi in svoji družini. Utrip delovnih dni počasi pojenja in v moje misli se naselita sproščenost in mir.

Vsako leto svoj dopust preživim v mali ribiški vasi, v kateri se je ustavil čas. To je vasica miru, tišine, prekrasnih zelenih borovcev, lepe peščene plaže in nadvse prijaznih domačinov. Njihove hiše so male in kamnite in prav pred vsako imajo tudi klopco, kjer se dan začne s prvo jutranjo kavo.

Življenje in utrip te vasice začutiš v druženju in pogovoru z domačini. Dalmatinci so topli in prijazni gostitelji in ko nekaj poletij preživiš z njimi, te kot starega znanca sprejmejo medse. V vasi se med seboj vsi poznajo in med njimi še vedno vladajo pristni človeški odnosi, ki smo jih mi v hitrem ritmu življenja že zdavnaj nekje izgubili.

Na sredini vasi stoji mala prijetna trgovinica, kjer lahko kupiš vse, kar potrebuješ, od hrane do otroških igrač in pripomočkov za ribolov. V njej dela samo eden prodajalec in nihče se ne pritožuje, nad čakanjem v vrsti, saj si čas krajšajo s prijetnim pomenkovanjem med seboj.

Poleg trgovine stoji mala vaška kavarna, v kateri domačini izvedo vse pomembne novice dneva. Tam se družijo ob dobri hrani in dalmatinskem vinu in velikokrat tudi zapojejo kakšno lepo staro gradsko pesem za svojo dušo.

V vasi imajo vse, kar potrebujejo za življenje: zdravnika, cerkev in župnika, trgovino, kavarno in kino na prostem, ki po potrebi lahko postane tudi prostor za kakšen mladinski žur. Vseh popravil se lotijo sami ali s sosedovo pomočjo, ki je tam še vedno zelo dejavna. Imajo pa tudi svoje ribiče, ki se vsak večer odpravijo na morje in se proti jutru vračajo v zaliv. Tako lahko vsako jutro kupite sveže morske ribe v vaški ribarnici. Na prijetni mali tržnici pa dobite raznovrstno domače sadje in zelenjavo ter pravo domače olivno olje.

Ko nekaj časa preživiš v tej mali ribiški vasici, se zaljubiš v neokrnjeno naravo in njihov preprost način življenja. Domačini so v svojem malem preprostem življenju srečni, saj pravijo, da vse, kar potrebujejo, nosijo s seboj – v srcu.

Meni pa so ob morju najljubša zgodnja sveža jutra s pogledom na sinje modro nebo, na sončni vzhod – ta me vedno znova očara – in vonj po borovcih. Ta zgodnja jutra so prava oaza miru, saj večina ljudi še mirno spi. Povsod vladata mir in spokoj. Odpravim se na jutranji sprehod ob morju. Na poti srečam nekaj vnetih tekačev, ki prijazno pokimajo v pozdrav in odhitijo naprej.

Jaz pa sedem na obalo in opazujem nežno valovanje morja, ladje, ki plujejo nekje v daljavi, galebe, ki brskajo in si iščejo hrano za zajtrk. Moje misli prosto tečejo … Ni vsakdanjih skrbi, ni znanih obrazov, je le vzvalovano morje in mirne misli, ki ti dajejo občutek, da se je ustavil tudi čas. Toda žal se ni.

Iz sanjarjenja me prebudijo prvi pogumni jutranji plavalci. Zanimivo je, da se jim nisem še nikoli pridružila, a sem jih vedno občudovala. Občudovala sem njihov pogum, ko so počasi in vztrajno stopali v mrzlo morje. Morda se jim pridružim letos. Saj veste, vse je enkrat prvič …

Želim vam lepo, dolgo, vroče poletje v družbi prijaznih, ljubečih in odprtih ljudi. Poklonite si notranji mir, ustvarite si svojo oazo sprostitve in se potopite v svoje sanje.

Srečo si izbiramo sami, zato storite nekaj zase.

Doživite lepoto vsakega trenutka
in ljubite sami sebe.

                                     Phil Bosmans