Je dom tam,
kjer so te v zibel dajali,
te kot dete pestovali,
prvih korakov naučili,
kakšno na zadnjo plat naložili,
pospremili v prve šolske klopi,
naučili modrosti in odraslosti.

Je dom tam,
kjer si zakonsko posteljo deliš,
kjer sanjaš, delaš in živiš,
kjer svoje dete zibaš in pestuješ,
kjer malo bitje vzgajaš in neguješ,
pospremiš v prve šolske ga klopi
in mu glavo polniš z izkušnjami.

Je dom tam,
kjer nekoč ostaneš čisto sam.
V naslanjaču obujaš prehojene dni,
čakaš na klice, ki jih od nikoder ni.
Čakaš na družbo tistih, ki so že davno odšli
in čakaš, da se zgodi tisto,
kar čaka čisto vse ljudi.

Mi kdo pove,
kje je dom?
Zase vem, da sem doma,
tam kjer mi srce igra,
kjer nikoli nisem sama,
pa naj bom otrok,
žena ali mama.

Jeanne