Za zdravo in ugodno počutje človek potrebuje primerno svetlobo, toploto in zračno vlago. V svojem domu si svetlobo in toploto s pomočjo tehnike prilagajamo sami, težave pa so z zračno vlago. V zimskem času je zrak izredno suh in tudi prašen, v poletnem času, pri oblačnem vremenu in nizkem tlaku, pa vlažen - moker. Za naše ugodje in zdravje je primerna navlaženost zraka med 40 in 60% relativne vlage(Rv), ki jo merimo s higrometri.

Zrak se navlaži le z izhlapevanjem vode. To pomeni da mora biti voda, ki izhlapeva, hladna, kajti iz tople vode izhaja le para, ki se useda na okna, zid in pohištvo kot vodna kapljica in šele iz nje črpa suh zrak hlape, kar pa ne zadostuje za doseganje idealne relativne vlage v prostoru Torej tako kot si svetlobo in toploto prilagajamo svojemu počutju in ugodju, si moramo, predvsem pozimi, ko naše prostore ogrevamo z radiatorji, prilagoditi zračno vlago. Radiatorji namreč osušijo zrak tudi do 20% Rv.

Vlažilniki zraka, ki oddajajo v prostor do 7 litrov vode, spremenjene v paro, prav gotovo niso primerni za naša stanovanja. Izkušnje so pokazale, da zadostuje za 50m3 zraka, to je približno za sobo velikosti 20m2 pri višini stropa 2,5m, in temperaturi prostora 22oC, 1-2 litra vode, spremenjene v hlape, dnevno. Seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi zračenje in odpiranje vrat, ko nam navlažen zrak pobegne v druge suhe prostore ali atmosfero.

Zrak, osušen pri prehodu skozi radiator, kroži po prostoru in črpa vlago iz vsega kar je v prostoru, iz
rastlin, lesa pa tudi iz ljudi. Sluznica grla, ust in nosu je pri tem zaradi izdihavanja še dodatno osušena. Zaradi suhih ust si preko dneva večkrat privoščimo požirek ali več tekočine, ki usta in grlo osveži. V nočnem času, posebno še v ogrevanih spalnicah pa je suhost sluznice tako velika, da nas prebudi iz najslajšega spanca.

Če se prebudimo s suhim kašljem je temu kriv majhen delček prahu, ki se je usedel na suho sluznico in z draženjem sprožil kašelj. To pa lahko povzroči tudi astmatični napad. Posebno je to nevarno pri dojenčkih in majhnih otrocih, ker se ne znajo odkašljati. Suh zrak osuši tudi našo kožo, posebno če je ta nezaščitena z obleko. Najbolj je izpostavljena koža vratu, obraza in rok. Koža postane suha, rdeča, v skrajnem primeru tudi luskasta, nastopijo lahko alergije, ki jih zaznavamo kot srbečo kožo, včasih pa tudi kot drobni kožni izpuščaji.

Mediji so nas že temeljito seznanili s pršicami, hišnim prahom in drugimi nadlogami, ki nas preganjajo in lovijo po naših udobnih stanovanjih. Te v zraku plavajoče delce lahko razdelimo na minerale, dime in pare, organske snovi in snovi iz umetnih mineralov. Hišni prah, strokovno rečeno škodljiva emisija nečistoč, je povsod okrog nas, zunaj in znotraj naših stanovanj, v večji ali manjši koncentraciji.

Hišni prah najprej opazimo na zidu nad radiatorjem in na zavesah, da o prahu, ki se nabira na pohištvu ne govorimo. Plavajoči prah, v suhem pregretem zraku nam povzroči vrsto zimskih nadlog: infekcije, alergije, napade astme, suho kašljanje in drugo.

Poznani so načini čiščenja zraka v zaprtem prostoru z raznimi filtri. Kvalitetni čistilni filtri so tehnično zahtevni in zato predragi za uporabo v posameznih pisarnah ali gospodinjstvih. Klimatske prezračevalne naprave pa lahko povzročijo pri slabem vzdrževanju in nepravočasni menjavi filtrov številna infekcijska in alergijska obolenja. Kot kvaliteten filter ostane tako še voda, ki je po vpojnosti plinov in istočasnem izhlapevanju, in ne izparevanju, ter s tem povezanimi temperaturnimi razlikami, ki ne dovoljujejo razvoja alg in drugih organskih snovi, najenostavnejši način vsaj delnega čiščenja zraka.

Na našem tržišču je možno dobiti vlažilce zraka, ki z izhlapevanjem vode dvignejo relativno vlažnost zraka nad 50%, kar je za kvalitetno življenje tako človeka kot tudi rastlin in živali izredno pomembno.

Naprava za svoje delovanje izkorišča samo naravne fizikalne zakone. Ogret radiator povzroči vzgon in s tem kroženje zraka v prostoru. Ta pretok zraka hladi vodo v vlažilcu, katera nikoli ne doseže več kot 30oC. Zaradi nizke temperature se zrak navlaži samo z vodnimi hlapi, te pa človek direktno vdihuje. V zraku plavajoči delci prahu in drugih snovi pa se zaradi gravitacije izločijo in padejo v vodo. Tako je izhajajoči zrak zelo podoben atmosferskemu zraku, ki ga dihamo na prostem.

Izboljšanje kakovosti sobnega zraka ugodno vpliva na alergijska vnetja nosu in grla, ki po nekaj letih pri določenih bolnikih rade preidejo na dihala oz. pljuča. Enako ugodno vpliva na astmatike in bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, ki so v zimskem času zaradi klimatskih razmer bolj ogroženi. Znatno se ublažijo tudi vnetja oči, ki so posledica suhega in zaprašenega zraka v bivalnem okolju, kar najbolj občutijo uporabniki kontaktnih leč.

Na povečano vlažnost zraka v prostoru se bodo vidno odzvale tudi sobne rastline, ki se bodo v zimskem času vidno razrasle brez posebne nege, hvaležnost pa pokažejo z lepšim videzom in večjo živahnostjo tudi domače živali, ki le s težavo prenašajo suh in zaprašen zrak v prostoru.