Je tam kjer sem doma,
najlepši kraj sveta,
tam so gozd, drevesa, travniki,
ptičev tisoče vsak dan žgoli.

Se rad podam sprehajam,
miru, lepot narave le želim,
gozdnih trat, dišečih rož,
pogled v nebo ko pade noč.

Ko se utrne zveda zaželim,
mir ljudem, ljubezni iz srca,
saj to je dar ki človek ga ima,
želje vsak svoje ima, le pozna.

Mi zjutraj draga podala je roko,
da greva v gozd tja pod goro,
morda na tratah je arcnij, dobrot,
na obronkih gozda slastnih gob.

Že sončen dan je , odmeva zvon,
Svete Helena njen patron,
meglic več ni, v žarkih se iskri,
v dolini Sava, svojo pot hiti.

jože.k