"Umreti od dolgčasa" je pri nas kar pogosta fraza. Pa lahko od dolgčasa res umremo?
Vprašanja o tem, ali dolgčas res ubija, so se lotili strokovnjaki iz Velike Britanije, ki so analizirali vprašalnike več kot 7.500 javnih uslužbencev v poznih 80-ih.

Tisti, ki so dolgčas označili za trenutno veliko težavo v njihovem življenju, so imeli za kar 37 odstototkov več možnosti, da bodo umrli med samo raziskavo. Seveda pa so strokovnjaki pojasnili, da vzrok za smrt ni sam dolčas, pač so vzroki v zdravstvenih težavah kot je depresija ali na splošno slabo zdravje, ki poveča možnosti za dolgčas.

Dolgčas je včasih koristen 

Sicer pa je dolgčas po ugotovitvah številnih strokovjakov občasno zelo koristen. Strokovnjakinja z Univerze East Anglia Teresa Belton celo trdi, da moramo predvsem otrokom dovoliti, da jim je tudi dolgčas. Starši po njenem mnenju delamo napako, ko otroke nenehno spodbujamo k aktivnosti, saj to lahko ogrozi razvoj otroške domišljije. Obdobja, ko je otroku dolgčas, so lahko zelo kreativna. Ko starši za otroke izberemo preveč aktivnosti, preprečujemo otroku, da bi sam ugotovil, katere aktivosti so všeč njemu samemu.

Dolgčas pa je ključ do ustvarjalosti tudi za odrasle. V trenutkih, ko se nam zdi, da ne počnemo nič pametnega, v resnici dobi naš um prosta krila. Na takšen način spodbujamo lastno kreativnost in pridemo pogosto do domislenih rešitev. Strokovnjaki menijo, da je to tudi razlog, da se med kakšno težjo nalogo pogosto dekoncentriramo. Že mnoge raziskave so dokazale, da nam nekaj minut počitka med nalogo pomaga, da smo bolj hitri pri iskanju težave, kot če bi bili ves čas skoncentrirani. 

Vir:  www.zurnal24.si