|  Ugotoviti, kako živeti čim dlje, je ena najstarejših želj človeštva in kot kaže, so tri skupnosti sveta, med sabo prav nič povezane, najbližje odgovorom.
Nekaj prav posebej izstopajočega povezuje oddaljen Japonski otok Okinawa, gorsko mestece na Sardiniji po imenu Ovodda in mestece Loma Linda iz ZDA. Na teh treh krajih namreč ljudje živijo dlje kot povsod drugje na svetu.
Pri letih, ko naj bi povprečen Britanec umrl – to je starost 77 let pri moških in 81 pri ženskah – se prebivalci teh treh mest veselijo še lepega števila let dobrega zdravja in življenja pred sabo. Pogosto so pri teh letih še vedno v službah, ki so tako zahtevne kot kakšna srčna operacija.
Okinawa ima milijon prebivalcev in od teh jih je kar 900 starih okoli 100 let, kar je štirikrat več kot v Veliki Britaniji ali Ameriki. Še bolj izstopajoč podatek je, da je Ovodda edina regija na svetu, kjer je število žensk, ki doživijo 100 let enako številu moških, ki doživijo 100 let. S tem razveseljujejo svetovni trend.
Najbolj zanimivo je to, da ima vsaka od teh treh skupnosti svoje posebne značilnosti, ki jo ločuje od drugih in ima drugačno teorijo, zakaj prebivalci tu živijo dlje. Znanstveniki so se resno lotili preučevanja vseh treh skupnosti, da bi odkrili njihove unikatne skrivnosti dolgega življenja. Kaj se torej lahko naučimo od prebivalcev mest z najdaljšo življenjsko dobo?
Okinawa, Japonska
Eno bistveno znanstveno dejstvo loči prebivalce Okinawe od vseh preostalih. In to je, da se starajo veliko počasneje kot skoraj vsi drugi prebivalci naše Zemlje. »Koledar lahko pravi, da imajo 70 let, a njihovo telo pravi, da jih imajo 50«, pravi Bradley Willcox, znanstvenik, ki raziskuje neobičajne pojave. »Najbolj impresivno je to, da so skoraj vsi zdravi do konca«, še dodaja.
Ugotoviti vzrok njihove izjemno dolge življenjske dobe ni enostavna naloga, a znanstvenikom je najbolj padel v oči hormon, ki nastaja v nadledvičnih žlezah in je predhodnik tako estrogena kot testosterona. Čeprav znanstveniki še ne poznajo dobro njegovega delovanja, vedo da se količina proizvedenega hormona s starostjo zmanjšuje in pri prebivalcih Okinawe se ta količina zmanjšuje veliko počasneje kot pri vseh ostalih.
Razlage za to se nagibajo k jedilniku. Okinawčani namreč jedo več tofuja in sojinih izdelkov kot vsa ostala svetovna populacija, njihov jedilnik pa vključuje tudi široko paleto različnega sadja in zelenjave, vse bogato z antioksidanti. To so poimenovali kar mavrična dieta.
A kar naj bi najbolj pripomoglo k izjemno dolgi življenjski dobi teh ljudi, je tisto, česar ne pojedo. Njihova najbolj značilna kulturna tradicija je poznana kot »hara hachi bu«, kar pomeni: »jej tako, da ti ostane še nekaj prostora v želodcu, oz. da si 80-odstotkov poln«.
V tipičnem dnevu zaužijejo okoli 1200 kalorij, kar je približno 20-odstotkov manj kot večina prebivalcev Velike Britanije. To je tudi kultura, ki se močno razlikuje od večine zahodnih kultur prehranjevanja, kjer so v ospredje stopile restavracije »all-you-can-eat«.
Znanstveniki pa še vedno ne razumejo popolno, zakaj ima ta omejen kalorijski vnos pri Okinawčanih tak učinek. Verjetno to, da se ne najedo do polnega, na nek način prelisiči telo in mu pošlje signal, da bo nastopila lakota, zaradi česar se telo postavi v večje samoohranitveno stanje. »Verjetno prav ta sposobnost prelisičenja telesa, ohranja prebivalce Okinawe tudi psihološko tako mlade«, pravi Willcox.
Ovodda, Sardinija
Čisto v nasprotju z Okinawčani, prebivalci Ovodde ne štejejo kalorij, prav tako je meso nepogrešljivo na njihovem meniju, medtem ko tofuja in soje na jedilniku ni. A to majhno mestece, ki ima okoli 1700 prebivalcev, se ponaša kar s petimi stoletniki in, kar je še bolj izstopajoče, prav toliko kot je žensk, ki živijo do sto let, je tudi moških.
Dobri učinki mediteranske diete so splošno znani, a to še vedno ne pojasnjuje dolgega življenja prebivalcev Ovodde v primerjavi z drugimi deli sveta. Skozi leta je profesor Luca Deiana testiral vsakega posameznega stoletnika iz Sardinije in prišel do presenetljive teorije, zakaj jih je toliko.
Skozi stoletja so družine iz Ovodde živele relativno izolirano od ostalega dela sveta, saj so se poročali med družinami. Še danes je večina prebivalcev potomcev samo majhnega števila prvih naseljencev tega mesteca. »Poroka med sorodniki ni pravilo, a se tu zgodi«, pravi profesor Deiana. »Iz genetskega vidika to pomeni, da je večja možnost, da imajo prebivalci genetske bolezni, a tudi večja možnost za pozitivne rezultate kot je dolga življenjska doba«, še razlaga.
V Ovoddi vse kaže na to, da je ta značilnost resnično omogočila ljudem, da živijo dlje. Profesor Deiana je namreč odkril število nenavadnih genskih karakteristik, ki so skupne vsem stoletnikom Ovodde in bi lahko vplivale na pozitiven efekt zdravja in dolgega življenja prebivalcem tega mesteca.
Loma Linda, Kalifornija
Skupnost v Loma Lindi dokazuje, da lahko prav vsak poveča svoje možnosti za daljše in bolj zdravo življenje. Izjemno dolga življenjska doba prebivalcev tega mesta namreč naj ne bi imela nobene povezave z geni. Ta skupnost je namreč odkrila skrivnost, ki jo je veliko lažje odkriti kot kakšen gen. Njen učinek je tako močan, da jim omogoča živeti dlje kot živijo vsi ostali prebivalci ZDA.
Za večino prebivalcev Loma Linde je dolgo življenje stvar vere. Visoko število ljudi tega mesta je pripadnikov religije »Adventisti sedmega dne« in prav vsi člani te religije živijo v povprečju od 5 do 10 let dlje kot ostali someščani. Deloma lahko najdemo razlago v dejstvu, da Adventisti ne pijejo in ne kadijo, veliko jih je tudi vegetarijancev po nasvetu cerkve.
Vendar pa to ne velja za vse njihove člane, pa vendar tudi ti živijo značilno dlje kot je povprečje. »To vsekakor postavlja vprašanje ali je torej nekaj na duhovnosti, kar vpliva na daljše življenje«, pravi dr. Gary Fraser, ki raziskuje skupnost. »V tem trenutku tega še ne vemo, a tu je zanimivo dejstvo, ki je poznano že okoli 20, do 30 let in to je, da vsi ljudje, ki redno zahajajo v cerkev, ne glede na svojo versko pripadnost, živijo dlje.
To je neizpodbitno dejstvo«, dodaja. Zdi se, da imajo ljudje, ki redno hodijo v cerkev, močno zmanjšan nivo stresnih hormonov in so bolje opremljeni za spopadanje z izzivi vsakdanjega življenja, pravijo znanstveniki. »Vera in povezava z nečim večjim, povezava s svetim, ki se kaže tudi v duhu te skupnosti, prinaša prebivalcem močan občutek svojega višjega namena«, pravi dr. Kerry Morton, ki sodeluje v raziskavah zdravja Adventistov. In dodaja: »Zaradi tega lahko telo ostane v ravnovesju in ga stres ter travme ne morejo uničiti«.
Prevod: Andreja Cepuš
Vir: news.bbc.co.uk |
NE ZAMUDITE
Skrivnosti dolgega življenja treh ločenih skupnosti
Prispeval/a: budabreztruda dne nedelja, 24. februar 2008 @ 07:28 CET
Recept za zdravo življenje : veliko gibanja, skromnost in preprostost -kot je preprost moj komentar.
Dolgost našega življenja ni pomembna - umremo vedno sedaj.
lp buda, ki se boji kliničnega centra, smrti pa ne.
Skrivnosti dolgega življenja treh ločenih skupnosti
Prispeval/a: ljudmil dne ponedeljek, 25. februar 2008 @ 12:50 CET
Lep pozdrav.
Ljudmil
Skrivnosti dolgega življenja treh ločenih skupnosti
Prispeval/a: budabreztruda dne torek, 26. februar 2008 @ 18:16 CET
Kako kaj zdravje?
Evo, kakšne cilje imava midva z ženo :
Mr. Brooks and Mrs. Brooks
were walking out on Sunday,
said Mr.Brooks to Mrs. Brooks
tomorrow will be Monday.
Vendar, da sva do tega prišla, sem se bil zapufal do vrh glave.
lp buda- brez cilja, a v duši mir
Skrivnosti dolgega življenja treh ločenih skupnosti
Prispeval/a: ljudmil dne četrtek, 28. februar 2008 @ 12:56 CET
Valjda nisi lekar kada pitaš za moje zdravlje. Šalim se.
Dobro sam još uvjek dok imam smisla za humor. Vidiš, sa mnom je situacija malo drugačija. Dok imam cilj imam i smisao života. Samohrani sam otac, i uvjem se nešto novo dogadja. Imam sina. A znaš kako razgovaraju otac i sin. Seva i grmi, zemlja se trese, treska na sve strane, a potom malo sunca , lepota božija,a zatim ponovo iz vedra neba zagrmi.Tako je to.
Kada život imao smisao sve je lepše.
Lep pozdrav.
Ljudmil