|  Dobrohotnost je lastnost naravnega stanja uma, to je naše prave narave. Predstavlja pozitiven izraz ljubečega in modrega uma. Negativnosti, ki se pojavljajo v umu, so posledica naših
nevednosti in iluzij. Vsak negativen izraz nevednega uma
ima svoj nasprotni pozitivni izraz dobrohotnega uma.
Sovraštvo–
ljubeznivost, jeza–prijaznost, pohlep–radodarnost,
zavist–soradost, strah-pogum, laž-resnicoljubnost, potrtost–
notranja radost. Takrat, ko se v nas pojavlja negativnost, primanjkuje
nasprotne pozitivnosti. Bolj natančno, takrat, ko se
izraža negativnost, ni prostora za izraz pozitivnosti.
Vedno je v določenem trenutku v umu mogoč le en izraz. Ni mogoče,
da nasprotna izraza obstajata hkrati, v istem trenutku. Zato
lahko dobrohotnost zavestno okrepimo na dva načina:
da razvijamo izražanje pozitivnosti, ko sledimo moralnoetičnim
vrednotam,
da opuščamo izražanje negativnosti, ko razvijamo dobrohoten
um s pomočjo meditacije.
Da razvijamo izražanje pozitivnosti v svojih besedah in
dejanjih, sledimo moralno-etičnim vrednotam, ki so v skladu
z večnimi duhovnimi resnicami. Razvijamo ljubeznivost
in sočutje, radodarnost in skromnost, resnicoljubnost in poštenost,
moralnost in spoštovanje do drugih ter odgovornost
za svoja dejanja. Ko v življenju sledimo tem vrednotam
in vrlinam, postane pozitivno izražanje naš način življenja,
naša navada. In hkrati opustimo svoje stare negativne navade.
Dobrohotna dejanja so usklajena z resnico in s tem tudi
z našo pravo naravo. In izkušamo pozitivne posledice teh
dejanj v skladu z zakonom karme. Na ta način sledenje krepostnemu
življenju vodi k notranji mirnosti in zadovoljstvu.
Da opustimo negativnosti v umu, si pomagamo z meditacijo.
S pomočjo meditacije najprej um umirimo. Ko je naš um
miren in jasen, lahko z določeno tehniko namenoma spodbudimo
pozitiven izraz v umu, na primer ljubečo prijaznost.
Ob tem s pozornostjo opustimo morebitne negativne izraze,
ki se pojavljajo v umu. Na enak način lahko zavestno negujemo
tudi druge pozitivne izraze dobrohotnega uma, kot je
prijaznost, ljubeznivost, sočutje in soradost.
S pravilno in potrpežljivo prakso ter notranjim razumevanjem lahko pozitivnost
uma izrazimo vedno lažje in hitreje, dokler takšen izraz ne postane naraven. Ko je um miren in jasen, v naravnem
stanju, moramo le znati dopustiti spontan odziv dobrohotnega
uma na določeno življenjsko situacijo. Dopustiti moramo,
da odziv pride iz srca in ne iz razuma, iz naše bogate
notranjosti in ne iz omejene zavesti. Takšen pozitiven izraz je
posledica naše ljubeče prave narave in globljega razumevanja
resnice.
In ko sledimo pozitivnemu odzivu dobrohotnega
uma v svojih besedah in dejanjih, postaja tudi naš način
življenja bolj kreposten in naša dejanja postajajo pozitivna v
vsesplošno dobrobit.
Resnična dobrohotnost se odraža celostno, tako znotraj
nas v našem umu, kot zunaj nas v našem načinu življenja.
Če jo razvijamo samo v besedah in dejanjih, ko sledimo
moralno-etičnim vrednotam, lahko postane dobrohotnost
le razumsko mnenje in prepričanje, ki mu sledimo. In če se
poistovetimo s takšnim mnenjem, lahko hitro začnemo kritizirati
in soditi druge, ki ne živijo tako, kot mi mislimo, da je
prav. In v tistem trenutku izgubimo pozitivnost in um dejansko
postane negativen. Živimo navidezno moralno-etično
življenje, a z notranjim negativnim umom. Da se to ne zgodi,
je potrebno razvijati pozornost in dobrohoten um s pomočjo
meditacije.
Meditacija nam omogoča, da tudi um postane dobrohoten
in pozitiven, in s tem tudi naše misli. Vendar, če je meditacija
ločena od življenja, če je le še en opravek več v našem vsakodnevnem
urniku, potem ostaja prijazni in ljubeči um le v
času meditacije. V vsakdanjem življenju pa ga izgubimo ter
sledimo starim negativnim navadam. Živimo dvojno življenje,
z dobrohotnim umom v meditaciji in z nevednim negativnim
umom v življenju.
Da resnično postanemo dobrohotni, je potrebno negovati
oba načina prakse na uravnotežen način. Če nam primanjkuje
dobrohotnosti v življenju, jo enostavno okrepimo s
tem, da bolje sledimo moralno-etičnim vrednotam. Če nam
primanjkuje dobrohotnosti v umu, jo razvijamo s pomočjo
meditacije.
Z uravnoteženo in pravilno prakso postane um
in način življenja eno. Dobrohotnost in izraz dobrohotnosti.
To je več kot ljubezen, imeti nekoga rad. Dobrohotnost predstavlja
brezpogojno ljubezen in modrost skupaj.
V resnično dobrohotnem umu je vedno prisotno notranje
vedenje in razumevanje. Ko izražamo dobrohotnost, to delamo
z razumevanjem, da smo vsi eno, ter s čisto intencijo
v dobrobit sebi in drugim. Resnična dobrohotnost prinese
drugim veselje, nam pa notranjo radost in mirnost. Z dobrohotnostjo
smo premagali samega sebe, svojo omejenost in
negativnost. In postanemo to, kar v resnici smo.
Iz knjige: Človek za nove čase: priročnik za notranjo preobrazbo
Avtor: Simon Mandelj |
NE ZAMUDITE
