|  V sobotnem jutru se je šestletni Filip odločil, da bo spekel palačinke za svoje starše. V kuhinji je poiskal največjo posodo za mešanje in kuhalnico.
Povzpel se je na stol, odprl element, izvlekel posodo z moko in malo posul po tleh. S svojima ročicama je poskušal dati moko v posodo za mešanje, dodajal je mleko, malo sladkorja, puščajoč za seboj mokasto sled, ki je sedaj dobila še odtise šap domačega mačka.
Filip je bil ves posut z moko in postajal je vse bolj vznemirjen. Želel je, da bi to bilo nekaj dobrega za mamo in očka, postajalo pa je vse slabše. Ni vedel kaj naj naredi potem, dati vse v pečico ali na štedilnik (in ni vedel kako vklopiti štedilnik). Videl je mačka, kako liže maso iz posode in ko ga je skušal odriniti, je prevrnil karton z jajci na tla. Obupano je poskušal počistiti velik nered, ki je nastal, pa mu je spodrsnilo na jajcih in umazal je svojo belo pižamo.
Takrat je zagledal očeta kako stoji pri vratih. Krokodilske solze so stekle iz njegovih oči. Vse, kar je želel, je bilo narediti nekaj dobrega, nastal pa je grozen nered. Prepričan je bil, da bo sledila kazen, morda celo tepeška. Vendar, očka ga je samo gledal. Šel je proti njemu prek vsega nereda v kuhinji, ga prijel v svoje roke in ga objel, da je celo zapackal svojo pižamo ...
Takšen je tudi Bog z nami. Mi poskušamo narediti nekaj dobrega v življenju, pa nastane splošen nered. Ljubezen postane spolzka, poškodujemo ali užalimo prijatelja ali pa nas lastno delo spravlja ob živce. Včasih nas enostavno zapusti zdravje. Včasih obstojimo objokani, ker ne moremo napraviti ničesar drugega. Takrat nas Bog dvigne v svoje roke, nas ima rad in nam odpušča.
No, samo zato, ker smo mi sposobni narediti veliko nereda, še ne pomeni, da moramo prenehati "peči palačinke" za Boga ali za ostale. Prej ko slej bomo uspeli ...
Ne prenehaj "peči palačink" ... Ljubi naprej ...
(neznan avtor)
http://www.sinaj.si |
NE ZAMUDITE
Palačinke
Prispeval/a: merijen dne petek, 2. september 2011 @ 09:33 CEST
Izredno simpatična zgodbica in - zelo lepo sporočilo !
Palačinke
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne petek, 2. september 2011 @ 23:16 CEST
Vendar na žalost ljudje niso samo pekli palačinke, ampak z napačno ustvarjalnostjo, so povzročili mnoge vojne in opustošenja.
Res je da je to treba pozabiti, vendar pozabiti, in ne odstraniti za zmeraj vzroke tega, pa nikakor ni rešujoče.
In tudi zato da ne bi nekega dne naši otroci, ki so vzgojeni kot Filip ki bi bili nižjega stanu, kot dobri odšli dati življenje, ker bi to morali.
Kogar to zanima bolj obširno predlagam da pogleda v rubriko Ekologija in osveščanje, članek z naslovom otroci današnjega in jutrišnjega dne, kjer je tudi v komentarjih dodaten opis. Nahaja se trenutno na 13 strani
Palačinke
Prispeval/a: Nan dne sobota, 3. september 2011 @ 00:11 CEST
Njam, palačinke :)
Za mamico, nono in atija. In za Runota.
Runo jih ponavadi največ dobi.
:-)
Palačinke
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne sobota, 3. september 2011 @ 01:45 CEST
V resnici, vsak na duhovni poti ob prvih obotavljajočih korakih, naleti na ovire.
V zgodbi je dobro izražena pomembnost podpore dokler je še bitje šibko.
Da potrebuje karseda dobre okoliščine, da se to ne zatre.
Kako nespametno je zatreti prvi poskus, izražanja ljubezni, in videti samo nered.
Zgodba mi je res všeč.