Dosežki trajnostne mobilnosti v Mestni občini Ljubljana, uporaba videokonferenčnega sistema namesto službenih poti in t.i. »carpooling« (deljenje avtomobila) so tri dobre prakse zniževanja izpustov CO2, ki so jih spoznali udeleženci posveta Trajnostna mobilnost: dobre prakse.

Posvet je potekal v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera ob sodelovanju Urbanističnega inštituta RS in Skupnosti občin Slovenije.

Ljubljana je primer dobrih praks na področju trajnostne mobilnosti, ki jih lahko razdelimo v tri skupine. Prva je kolesarjenje, kjer je glavni ukrep uvedba sistema izposoje koles Bicike(lj). Projekt je zelo dobro sprejet, trenutno je število registriranih uporabnikov prek 27 tisoč. Druga skupina dobrih praks je hoja, saj so se v Ljubljani z zaporo in preureditvijo mestnega središča v nekaj letih močno povečale in izboljšale površine območij za pešce. Kot je na posvetu povedala Sabina Popit iz Mestne občine Ljubljana, je pri širitvi območij za pešce ključen dvig kakovosti urbanega prostora v samem mestnem jedru. To je osnovni cilj poleg zmanjšanja porabe energije, trajnostne mobilnosti ter varstva okolja in kulturne dediščine. »Mestno jedro je šele zdaj zares zaživelo, ko so se avtomobili umaknili ljudem,« je poudarila Popitova.

Tretja skupina dobrih praks trajnostne mobilnosti v Ljubljani je kakovostnejši in fleksibilnejši javni potniški promet, kjer so glavni dosežki uvedba sodobnega elektronskega plačilnega sistema - enotne vozovnice Urbana, podaljšanje linij mestnega avtobusa in uvedba prikazovalnikov časa prihodov avtobusov na postajališčih. Jošt Šmajdek iz podjetja Ljubljanski potniški promet je ob tem predstavil načrte za prihodnost, ki so med drugim  prednost avtobusov v križišču, Projekt Bike Intermodal (zložljivo kolo, ki ga lahko vzamemo na avtobus ali vlak) in povezovanje z predmestji – širjenje integriranih linij.

V drugem modulu včerajšnjega posveta so spregovorili o tehnologiji v povezavi z zmanjšanjem potrebe po potovanjih. Tako so v podjetju Toyota Adria d.o.o. na predlog Toyota Motor Europe leta 2007 uvedli namenski videokonferenčni prostor za izvedbo sestankov in drugih srečanj, za katera bi bile sicer nujne službene poti. Za nakup so plačali 7.000 evrov, ob tem pa vsako leto samo zaradi zmanjšanih stroškov za gorivo prihranijo dobrih 9300 evrov. Zmanjšanje izpustov ocenjujejo na 19 ton CO2 letno. Kot je izpostavil Rok Lampič iz omenjenega podjetja, je poleg prihrankov pomemben zlasti varnostni vidik – zaposleni manj časa preživijo na poti.

Drug način za zmanjševanje izpustov v promet pa je t.i. »carpooling« oziroma deljenje avtomobila, v tujini sicer že razširjena in uspešna praksa. V pomoč pri koordinaciji prevozov so tudi spletni portali, med njimi je bil kot dobra praksa predstavljen portal Prevoz.org, prvotno namenjen pomoči oziroma predhodnemu dogovoru o prevozu študentom znotraj Slovenije, vendar jo v ta namen uporabljajo tudi drugi. Portal uporablja čedalje več uporabnikov, Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta RS je npr. ob predstavitvi portala kot zanimivost povedal, da je samo v enem dnevu na portalu naštel 70 ponudnikov prevoza v smer proti Kopru. Pozitivni učinki deljenja avtomobila so manj avtomobilov na cesti, manjša poraba goriva in s tem nižji izpusti CO2.. Deljenje avtomobila prispeva tudi k manjši obremenjenosti cest (manj zastojev) in manjšemu pritisku na parkirišča.