»Na vlaku iz Varšave v Berlin je bilo še vedno moč najti prosta mesta,« je po preverjanju pri poljskih državnih železnicah po pisanju Christian Science Monitorja povedal Jacek Robak, poljski diplomat v Berlinu. S šalo je želel poudariti, da opustitev delavnih dovoljenj za delavce iz novih držav EU v Nemčiji ne pomeni, da se bodo v zahodno sosedo čez noč preselili vsi Poljaki. V povedanem pa se skriva tudi manj šaljiv podton.

Ko se v istem stavku znajdeta »vlak« in »Nemčija«, to v političnem besednjaku zadnje mesece običajno pomeni govorjenje o nemško-francoskem vlaku, sili, ki naj bi Evropo izvlekla iz krize. Ujeti ta vlak pri nas pomeni, če verjamemo vladnim ekonomistom, reformirati in stabilizirati slovensko gospodarstvo.

Da so potrebne spremembe, smo ugotovili po tem, ko je postalo jasno, da se naše gospodarstvo po krizi ne pobira tako hitro, kot bi se za (nekdanjo?) zgodbo o uspehu spodobilo. Kaj pa, če Slovenci namesto francosko-nemškega vlaka začnemo loviti vlake v Nemčijo in Francijo? To nam ni seveda ni tuje. Hiše so se v Sloveniji v preteklih desetletjih pogosto gradile z denarjem, ki je pritekal od dela v Nemčiji.

Razni strici so v slovenske vasi vozili čuda od nemških avtomobilov. Da je do izteka prehodnega obdobja glede omejitev dela v Nemčiji prišlo v času, ko se je Slovenija znašla pred vprašanjem kako naprej, je zato zelo simbolično.

Gastarbajterstvo kot oblika začasnega dela v Nemčiji se je v tistem pravem, že kar ponarodelem pomenu iz preteklih desetletij, seveda počasi poslovila. To pa ne pomeni, da je tujina kaj manj privlačna. Tokrat destinacija ni le Nemčija, ven potujejo predvsem izobraženi, delo pa tudi nima več nujno le začasne narave. Evropa je za Slovence odprta, visoko izobraženim jeziki ne predstavljajo ovir, mnogi pa si v tujini najdejo tudi življenjske partnerje.

Z drugimi besedami, gastarbajterstvo je nadomestil beg možganov, ki pogosto ugotovijo, da v slovenskem gospodarstvu za njih ni pravega mesta. Namesto izseljencev, ki so glavnino v Nemčiji zasluženega denarja prelili v Slovenijo, imamo sedaj obraten fenomen. Najboljši proizvodi slovenskega šolstva dobičke ustvarjajo in potrošijo zunaj.

Ponovno je eden od motivatorjev stanovanjski problem, ki pa se zdaj rešuje povsem drugače. Ni več računice, kako z višjo plačo iz tujine priti do hiše v Sloveniji. Cene nepremičnin so pri nas namreč primerljive z zahodom, stanovanja in najemnine v Ljubljani pa s tistimi v evropskih prestolnicah. Za vrnitev v Slovenijo tako ni pravega ekonomskega razloga.

Konec omejevanja dela v Nemčiji in Avstriji nam tako lahko služi kot svarilo: ali se bo na pravi vlak vkrcala država ali pa bodo v to morda znova prisiljeni državljani.

Davor Hafnar je novinar Žurnala24. Blog izraža stališča avtorja in ne stališč Evropske komisije.

Vir: www.euekspres.eu