Argumenti posameznikov, ki so proti digitalizaciji, se gibljejo od zaskrbljenosti za zdravje do zaskrbljenosti za našo mentalno neodvisnost. Ko boste prebrali ta in naslednji članek, verjamemo, da se boste tudi vi zamislili, kaj se skriva za navidezno nedolžnim stavkom na začetku tega besedila. 

»Razvoj tehnologije, vse večje zahteve po kakovostnejši sliki in zvoku ter omejenost radiofrekvenčnega spektra so trije glavni razlogi za prehod na digitalno televizijsko oddajanje.« S temi besedami se začne knjižica »Bodi digi«, ki jo je pripravil Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, financiralo pa jo je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

V knjižici nas obveščajo tudi, da je Slovenija za oddajanje prizemne digitalne televizije (DVB-T) izbrala naprednejše kodiranje MPEG-4, ki je precej bolj učinkovito od kodiranja MPEG-2, ki ga za prenos digitalnega televizijskega signala uporabljajo v večini evropskih držav. 

Torej bomo najbolj napredni in bomo gledali najbolj kakovostno sliko! In to veselje naj bi zahtevalo le novi pretvornik, za katerega ste verjetno že odšteli nekaj deset ali sto evrov. 

V knjižici ne najdemo drugih učinkov digitalizacije. Denimo, povečanje elektrosmoga ali drugi neposredni pojavi, o katerih ne zasledimo niti besedice. 

Kot ponavadi bodo naši vnuki že zelo dobro vedeli, kaj je (bilo) narobe z današnjo tehnologijo (pod pogojem, da bodo ta čas sploh dočakali). Učinki novodobnih tehnologij so dolgoročni in jih je težko dokazati v nekaj tednov trajajočih študijah. Pa še te je težko izpeljati, saj sta kapital in tehnologija v istih rokah, eni in drugi pa zagotovo ne želijo slišati, da je z njihovimi »zlatimi kurami« kar koli narobe. 

Znanstveniki svarijo V naših medijih nismo zasledili ničesar o odprtem pismu, ki so ga v februarju 2009 nemški znanstveniki poslali predsedniku ZDA in vsem uradnim ustanovam pred uvajanjem digitalnega signala v ZDA.

Trije znanstveniki Centra za raziskave globalizacije: Cornelia Waldmann-Selsam, dr. med., Christine Aschermann, dr. med., in Markus Kern, dr. med., svarita pred posledicami za zdravje, ki so jih zaznali v Nemčiji, takoj po uvajanju digitalne televizije. 

V Nemčiji so digitalno televizijo uvajali postopoma od leta 2003. Na začetku so digitalni signal prevzele le velike urbane sredine. Meritve obremenitev z radijskimi frekvencami so pokazale, da je do velikega skoka v izpostavljenosti sevanju prišlo prav z uvajanjem digitalizacije. Sočasno so v regijah, ki so sprejele digitalni signal, opazili tudi različne znake poslabšanja zdravstvenega stanja pri otrocih, najstnikih in starejših, ki jih niso mogli povezati z nobenim drugim vzrokom. 

Ko sta leta 2006 dve televizijski postaji, ki pokrivata mesta Heidelstein in Kreuzberg, začeli z oddajanjem digitalnega signala, so zdravniki v kratkem zabeležili močan porast naslednjih simptomov: kontinuirani glavoboli, pritisk v glavi, zaspanost, težave s spanjem, dekoncentracija, živčnost, iritiranost, pritisk v prsih, razbijanje srca, apatija, bolečine v okončinah, bolečine v različnih organih in dvig telesne teže.  Ptiči so zapustili območja. Živali so postale flegmatične in zaspane.  S širjenjem digitalnega simptoma so iste simptome opazili tudi v drugih regijah. 

Neodvisni znanstveniki svarijo, da so trenutno zastavljene meje varnega brez osnove v realnem življenju. Sprejeti standardi, s katerimi državne ustanove utemeljujejo varnost (in svojo pasivnost), slonijo na testih s posameznimi frekvencami.  Nihče od nas pa ni izpostavljen le enem viru sevanja. Danes vsi sprejemamo nenehna sevanja mobitelov, radijski signali so že zapolnili vsako frekvenco (zato tudi potreba po digitalizaciji), hiše in pisarne pa so polne naprav, ki oddajajo tehnična sevanja. 

Tehnološka katastrofa? Ing. dr. W. Volkrodt, nekdanji inženir podjetja Siemens, zadolžen za raziskave in razvoj, je že leta 1987 nevarnost elektromagnetnih polj za človeka, živali in rastline opisal z naslednjimi besedami: “Prihodnji zgodovinarji bodo o naših današnjih dilemah, povezanih z RF med leti 1975 in 1990, pisali kot o časovno omejeni tehnični katastrofi.” 

Volkrodt jo je opisal kot omejeno, saj je upal, da bo svet hitro vpeljal optične kable kot poglavitni vir varnega prenosa, kar bi ustavilo katastrofalne posledice emitiranja skozi oddajnike, ki so po njegovem mnenju popolnoma nesprejemljivi. Danes smo 20 let za začetkom tega časa, vendar pa bo večina našega digitalnega signala še naprej potovala skozi naša telesa.  Ko ponoči ne boste mogli spati ali boste obležali bolni, vam bo zagotovo v veliko tolažbo, da sta slika in zvok boljša kot prej. 

Celoten članek z razlago v angleščini si lahko preberete na:  http://www.globalresearch.ca/index.php?context=va&aid=12596

In kaj lahko storimo, da se zaščitimo? Dominik F. Role, avtor knjige Električni smog, priporoča, da televizijske sprejemnike s pripadajočo opremo in digitalne DECT telefone pred spanjem obvezno izklopite iz omrežja. Satelitske antene pa nikakor ne postavite bližje kot 12 metrov od spalnice. Za posamezne primere je možno izpeljati še veliko praktičnih in enostavnih zaščitnih ukrepov, o katerih lahko preberete v knjigi. Knjigo lahko naročite pri Zvezi ekoloških gibanj Slovenije, na telefonsko številko 041 402 401 ali po elektronski pošti zeglj@volja.net. Vredna je vsakega evra. 

Sanja Lončar
Vir: http://www.zazdravje.net