Javni uslužbenci. Nekateri sistem dodatkov izkoriščajo. Za ionizirajoče sevanje ga recimo izplačujejo uslužbencem, ki delajo z računalniki. Denar. Šefi imajo na voljo 54 vrst “nagrad” za zaposlene. Lani so razdelili 447 milijonov.

Analiza. “Dodatek prejema sodelavec, ki vzdržuje fotokopirne stroje, za kar potrebuje zaščitno delovno opremo,” z Občine Sevnica odgovarjajo na vprašanje, kdo je lani pri njih prejemal dodatek za ionizirajoče sevanje. Izplačevali so ga tudi nekateri javni zavodi s področja kulture.

Ko smo pristojno ministrstvo prosili za podrobnosti, so nam najprej dejali, da so ustanove to počele brez pravne podlage, nato pa našteli nekaj grešnikov, recimo Lutkovno gledališče Maribor: “Nadaljevali so napačno prakso iz preteklosti in za sevanje šteli uporabo računalnika. Pozvali smo jih k ukinitvi izplačevanja dodatka, vodstvo pa bo moralo rešiti vprašanje neupravičeno izplačanih dodatkov.”

Krebsova: Gre za izjeme

Tajnica Krajevne skupnosti (KS) Spodnja Idrija je, denimo, zadnjih pet let prejemala dodatek za stalno pripravljenost in položajni dodatek. Takratni predsednik KS Iztok Seljak pojasnjuje, da je morala biti kot edina zaposlena stalno dosegljiva za opravljanje pokopališke dejavnosti in različnih prireditev: “Za vodenje in koordinacijo okrog desetih pogodbenih delavcev pa je dobila še sedem odstotkov položajnega dodatka.”

“Na individualni ravni je nezakonito dodeljevanje dodatkov prej izjema kot pravilo. Krivično bi bilo, če bi dejala, da je področje dodatkov neka skrita jama, iz katere se črpa denar in se ga deli kar vsevprek,” nenavadna izplačila komentira nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

Služijo z dvojezičnostjo

Pet tisoč javnih uslužbencev je na račun dodatka za dvojezičnost lani skupno prejelo štiri milijone evrov. Več kot desetina prejemnikov tega dodatka je iz izolske splošne bolnišnice, kjer nam na vprašanje, kdo vse je do dodatka upravičen, niso odgovorili. Prejel ga je tudi vsak sedmi zaposlen na RTV Slovenija – njihove plače so bile zato vsak mesec za okoli sto evrov višje. Zaradi dvojezičnosti ima višjo plačo tudi 200 uslužbencev primorske univerze, kjer pravijo, da je znesek 175 tisočakov, ki jim jih za to vsako leto da država, premajhen.

“Izplačila temeljijo na zakonu in kolektivnih pogodbah. Se pa posamezne proračunske porabnike nadzira, izplačila se pregleda, nadzor pa so tudi sami zaposleni, ki se med sabo primerjajo in zelo natančno vedo, kateri dodatki jim pripadajo. Težko verjetno je, da bi si nekdo, ki individualno odloča o pravicah posameznega delavca, izmišljeval te dodatke. Taka odločba bi bila seveda nezakonita in delavec bi moral denar vračati,” pravi Pavlinič Krebsova.

Uspešni javni uslužbenci

Za delovno uspešnost je država lani namenila 73 milijonov evrov, od tega skoraj polovico za povečan obseg dela. Predvsem v javnih zavodih, denimo v zdravstvenih domovih, domovih za starejše in lekarnah, si delijo tudi prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu. V Lekarni Ljubljana nam niso želeli razkriti, koliko denarja so razdelili med zaposlene, iz ljubljanske mestne knjižnice pa so nam sporočili, da je 239 zaposlenih na račun oddajanja prostorov, prodaje publikacij in vstopnin lani prejelo slabih 200 tisočakov.

Za sodelovanje pri posebnih projektih pa je, na primer, 34 policistov prejelo kar dobrega pol milijona evrov nagrade, 150 tisočakov pa so si razdelili na ljubljanskem okrajnem sodišču.

Treba je začeti meriti uspešnost

Kaj menite o izplačevanju dodatkov v javni upravi?
Načeloma lahko variabilni del plače pomeni le dobro. V javnem sektorju je namreč težava uravnilovka. Ljudje na vodstvenih položajih so recimo različno sposobni, plače pa imajo enake. Težava pri dodatkih je, da direktorji oziroma vodje, ki jih odrejajo, od poslovnega rezultata nimajo nič – niso spodbujeni za ustvarjanje dobička. Zato se najbrž pogosto zgodi, da če dajo dodatek enemu, ga morajo dati tudi drugemu in na koncu ga imajo vsi.

Torej smo potem z vidika uravnilovke spet na začetku.
Tako je. Izkaže se, da je to le način, s katerim se višajo plače. In ko enkrat ta dodatek imaš, ga je skoraj nemogoče izgubiti. Mislim, da bi morali začeti tudi v javno upravo vpeljevati mehanizme merjenja učinkovitosti zaposlenih, ki jih poznamo v podjetjih, in na tej podlagi nagrajevati zaposlene.

Pa je to mogoče izvesti?
Običajno naletimo na izgovore, da se to ne da, češ da javni sektor nima prodaje. Ampak to ni res. Dobre prakse lahko uvozimo iz tujine. Bolnišnice so to uspešno vpeljale, prav tako sodišča in ustanove, ki zagotavljajo javni servis, kjer recimo izdajajo razna dovoljenja. Govorimo o konceptih vitkosti organizacije. Neka enota, ki je delala dobro, si razdeli maso za nagrade na podlagi vnaprej določenih meril. Razumljivo – če je nekdo prizadevnejši in uspešnejši na podlagi teh meril, mora dobiti večji delež nagrade, še pišejo pri zurnal24.si.

Vir: http://www.zurnal24.si