NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.000 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 16-nov
  • Izmenjevalnica #65 v Humanitarnem centru

  • sobota 17-nov
  • Prekmurje se predstavi

  • nedelja 18-nov
  • Voden ogled MPT za seniorje

  • ponedeljek 19-nov
  • Moška skupina

  • torek 20-nov
  • Turneja tibetanskih menihov iz samostana Sera Jey, 2018
  • 34. Slovenski knjižni sejem

  • sreda 21-nov
  • MARIE NDIAYE

  • četrtek 22-nov
  • Sanjski New York z dm in Maybelline

  • petek 23-nov
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 24-nov
  • Movember tek

  • nedelja 25-nov
  • Festivalnice - glasba za otroke

  • ponedeljek 26-nov
  • Modro brati in kramljati

  • torek 27-nov
  • Ljudski plesi z Mario Keck

  • sreda 28-nov
  • 11. Konferenca EPH

  • četrtek 29-nov
  • Svetovna serija v odbojki na mivki Ljubljana 1Star

  • petek 30-nov
  • Osmica Avin

  • sobota 01-dec
  • 11. Konferenca EPH

  • nedelja 02-dec
  • 13. Miklavžev pohod

  • ponedeljek 03-dec
  • AAMI predstavitev / 2. ART Expo Ljubljana

  • torek 04-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart
  • Najljubše barve za izbrane okuse JUPOL Trend

  • sreda 05-dec
  • ICankar

  • četrtek 06-dec
  • Kako narediti dobro orodje?

  • petek 07-dec
  • 3. Prekmurski mali maraton
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 08-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart
  • Košarkarski turnir trojk

  • nedelja 09-dec
  • Valentin Bidanc

  • ponedeljek 10-dec
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Kostarika

  • torek 11-dec
  • Mednarodni simpozij o Ivanu Cankarju
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sreda 12-dec
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ali imate zdrav odnos do denarja?   
    četrtek, 8. november 2018 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    »Denar mi v prvi vrsti pomeni predvsem sredstvo, ki mi pomaga na poti do uresničevanja mojih ciljev. A ni bilo vedno tako,« začne pogovor psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič. Tudi sama se je zaradi popačenih prepričanj o denarju po nepotrebnem omejevala. Razkrila nam je, kako razviti zdrav odnos do denarja, kaj si o denarju mislimo Slovenci in kakšna je povezava med denarjem in srečo.

    Katja se spominja, kako je dolgo časa ostajala v službi, ki je ni veselila, predvsem zaradi strahu, kako bo finančno preživela, če bi se odločila za samostojno podjetniško pot. Na neki točki se je počutila povsem prazno, brez navdušenja in zagnanosti. »V resnici sem si izredno želela imeti svoje podjetje, se polno posvetiti terapiji in svojim strankam ter biti pri svojem delu ustvarjalna, radostna in v stiku sama s sabo. Ko sem spoznala, da omejujem samo sebe oziroma me omejuje moj odnos do denarja, se je moja situacija pričela spreminjati. Začela sem raziskovati, kaj pomeni imeti zdrav odnos do denarja, ter svoj odnos preoblikovala.«

    Ko se je osvobodila svojih omejujočih prepričanj, je lahko pričela delati to, kar si je resnično želela. V svojem podjetju Hočem več izvaja individualno, partnersko in skupinsko terapijo. »Danes na denar gledam kot na nekaj, kar mi življenje še izboljšuje. Dovolim si uživati tudi v tem, kar si z njim lahko privoščim. Hvaležna sem, da si z denarjem recimo lahko privoščim ledeni čaj, ki me hladi na sprehodu po Ljubljani, ali da mi denar omogoča, da lažje dostopam do novega znanja, ki moje življenje še dodatno bogati. Hvaležna sem, da sem se naučila, kako se ob denarju počutiti svobodno in varno.«

    Denar v šole
    Pomen denarja nekoč in danes se je spremenil predvsem v njegovem poglavitnem namenu, meni Katja. Naša potrošniška kultura nas danes še bolj kot nekoč spodbuja v smer nakupovanja. Preko oglaševanja nam skuša posredovati idejo, da določene stvari potrebujemo ter da bo naše življenje boljše, ko bomo te izdelke imeli. Denar je nekaj, s čimer se soočamo vsakodnevno, a kljub njegovi redni prisotnosti v našem življenju se o njem še vedno skorajda ne učimo. V šolah denarju ne namenjamo pozornosti, le redki pa so tisti posamezniki, ki se kasneje v življenju samoiniciativno izobražujejo s finančnega področja. 

    Naša kultura nas ne spodbuja v smer pametnega upravljanja z denarjem in razvijanja zdravega odnosa do denarja, temveč nas usmerja v čim večje potrošništvo. Ali si z denarjem lahko privoščimo čisto vse? Ne, denar ima vsekakor omejeno moč, odgovarja Katja. Glede na način organizacije sveta, v katerem živimo, je denar nekaj, kar bo najverjetneje še dolgo prisotno v naših življenjih. V nekaterih pogledih nam lahko pomaga izboljšati kakovost našega življenja in nam koristi na poti do tega, kar si želimo. Ali nam bo resnično pomagal, pa je odvisno od našega odnosa do njega.

    Miselnost pomanjkanja
    Ko govorimo o odnosu do denarja in bogastva, lahko opredelimo dve obliki miselnosti: pomanjkanje in obilje. Miselnost pomanjkanja zagovarja idejo, da živimo v svetu pomanjkanja in omejitev ter da bodo nekateri vedno na slabšem, saj raznovrstnih dobrin ni dovolj za vse. Pri tem ne govorimo le o pomanjkanju materialnih dobrin, kot so denar, hrana, ozemlje in podobno, temveč tudi o dobrinah, kot so zdravje, ljubezen, ustvarjalne ideje, mir in podobno.

    Miselnost pomanjkanja pogosto negativno vpliva na naše finančne odločitve, saj zaradi nje doživljamo napetost, strah in jezo. Pogosteje sprejemamo impulzivne finančne odločitve, ki so kratkoročne in nam na daljši rok škodijo. Nasprotno miselnost obilja zagovarja idejo, da je na svetu dovolj dobrin za vse in da ima vsak potencial, da zaživi kakovostno in polno. Dobro se je zavedati, meni Katja, da svoj način mišljenja lahko spreminjamo ter razvijemo tako mišljenje, ki nas v življenju ne bo več oviralo, temveč nam bo koristilo.

    Miti o denarju
    Popačenih prepričanj, ki jih lahko imamo o denarju, je zelo veliko. Najpogostejša izkrivljena prepričanja so zlasti: »denar je sveta vladar«, »ko bom imel več denarja, mi bo lažje in bom srečnejši«, »denar te pokvari«, »denarja si ni prav želeti«, »ne znam ravnati z denarjem« in podobno. Ti in podobni miti o denarju sicer ne držijo, a če bi o tem povprašali nekoga, ki vanje trdno verjame, bi zagotovo znal našteti kar nekaj dokazov iz svojega življenja, ki njegovo prepričanje navidezno potrjujejo. 

    Do tega pride zaradi psihološkega koncepta, ki se imenuje samouresničujoča se prerokba, pojasnjuje Katja. Zaradi svojega prepričanja se bomo drugače vedli in podzavestno ustvarili take okoliščine, zaradi katerih je več verjetnosti, da se naše prepričanje potrdi. Če smo v nekaj trdno prepričani, bomo v svojem okolju opazili predvsem tiste dejavnike, ki naše prepričanje potrjujejo, medtem ko bomo dokaze, ki se z našim prepričanjem ne skladajo, spregledali. Če smo recimo prepričani, da je denar zelo težko zaslužiti, bomo v svojem okolju opazili manj možnosti za služenje denarja, kot če smo prepričani, da je teh možnosti veliko ter da lahko ob služenju denarja tudi uživamo in rastemo.

    Denar tabu tema
    Denar ostaja tabu tema tako pri nas kot v tujini, ker smo podzavestno prepričani, da o njem ni prav razmišljati ali govoriti, je prepričana strokovnjakinja. Tabuji obstajajo tako rekoč v vsaki kulturi. Tabu teme so največkrat povezane z občutkom sramu. Ko začutimo sram, se zavedamo, da smo kršili norme svojega okolja. Družba nas pogosto uči, da se denar povezuje s pohlepom, nepoštenostjo, hladnostjo ali brezčutnostjo. Mnogi denar povezujejo z močjo, nadzorom in družbenim statusom. 

    Denar je eden izmed najpogostejših virov konflikta v partnerskih odnosih, zato se pogosto že kot otroci naučimo, da o denarju ni vljudno oziroma primerno govoriti z drugimi. Mnogim je neprijetno ob misli, da bi glasno oznanili, da si želijo imeti veliko denarja. Prepričani so, da to o njih pove nekaj slabega. Pogovor o denarju, zlasti v pozitivnem kontekstu, je zaradi tega v mnogih krogih prepovedana tema.

    Ali je želja po denarju sploh dobra?
    Če željo po denarju pogledamo malo bolj od daleč, bomo ugotovili, da se za njo skriva prepričanje, da se bomo ob denarju počutili bolje. Iz podobnega razloga si lahko želimo tudi novega partnerja, večjo hišo, napredovanje v službi, boljše odnose in drugo. Prepričani smo, da se bomo, ko se nam bo želja uresničila, počutili bolje, da nam bo lažje in bo naše življenje srečnejše. Kot taka je tudi želja po denarju povsem naravna. Če presojamo, ali je ta želja dobra, lahko raziščemo, kakšen je njen vpliv na naše življenje. Morda nas obremenjuje, nas vodi v tekmovalnost ter slabša naše odnose. Morda pa nas želja po denarju motivira na poti do naših ciljev ter nas spodbuja, da sami sebe stalno presegamo.

    Kdaj smo res bogati?
    Bogati smo takrat, ko se zavedamo, kaj je tisto, kar že imamo in se v tem naučimo uživati. Denar in bogastvo nikakor nista sopomenki. Ko si želimo biti bogati, si ponavadi ne želimo imeti le kupa barvnih papirčkov s številkami, temveč si želimo izkušenj, varnosti, odprtih možnosti, stvari, doživetij in čudovitih občutkov, ki nam jih denar omogoča, resnično ali navidezno. Bogate se lahko v resnici pričnemo počutiti že prej, ne glede na svoje finančno stanje. 

    Slovenci in odnos do denarja
    Katja ocenjuje, da Slovenci močno cenimo vrednote, kot so iskrenost, skromnost, poštenost, delavnost, prijaznost in podobno. Te vrednote se nanašajo predvsem na našo ustrežljivost do drugih, kar je v slovenskem okolju socialno zelo zaželeno. Manj pozornosti pa namenjamo vrednotam, kot so samoiniciativnost, iznajdljivost, odločnost, ambicioznost in podobno. Ker so tovrstne vrednote v našem okolju manj spodbujane, so mnogi prepričani, da sebe nikoli ne smejo dati na prvo mesto. Prepričani so, da je poskrbeti zase sebično, zaradi česar svoje potrebe in želje zanemarijo. 

    Če gledamo zelo splošno, Slovenci večinoma nimamo razvitega zdravega odnosa do denarja. Pogosto smo prepričani, da želja po denarju izključuje druge pomembne vrednote, kot so na primer zdravje, poštenost, radodarnost, dobrodelnost, ljubezen, pomoč drugim in podobno. Pozabljamo, da želja po denarju še zdaleč ne zmanjša ali ne izniči naših ostalih vrednot.

    Prvi korak
    Prvi korak k spremembi odnosa do denarja je raziskovanje svojega sedanjega odnosa. Pogosto imamo svoj odnos do denarja za samoumevnega ter se z njim ne ukvarjamo. Z denarjem ravnamo tako kot ljudje v naši okolici oziroma kot so z njim ravnali naši starši. Raziskovati lahko pričnemo, kaj si o denarju pravzaprav mislimo. Ko nekaj kupimo, se za trenutek ustavimo in pomislimo, kako se počutimo. Razmislimo, kako pogosto se o denarju odprto pogovarjamo z drugimi. Raziskujmo svoje občutke, ko dobimo plačo, ko plačamo položnice in ko kujemo svoje finančne načrte. Prvi korak je torej, da na svoje misli in čustva ob denarju postanemo pozorni.

    Smo bogatejši, kot si mislimo
    Katja bi rada spodbudila vse, da raziščejo, kaj je v njihovem življenju že sedaj takega, kar jih bogati. Pogosto smo bogatejši, kot si mislimo. Na stvari, ljudi in okoliščine, ki nas bogatijo, se hitro navadimo, zato jih čez nekaj časa ne opazimo več in za nas postanejo samoumevni. V resnici pa ima vsak v svojem življenju kaj, česar kdo drug morda nima in si to srčno želi. 

    »Bralce torej vabim, da razmislijo, kdaj vse se počutijo bogate. Morda se počutijo bogate, ko dobijo plačo, si privoščijo skodelico dišeče kave ali ko pomislijo, da imajo streho nad glavo. Morda se počutijo bogate, ko pripravljajo kosilo iz kakovostnih in zdravih sestavin ali ko si kupijo dobro revijo, ki jo z užitkom prebirajo. S to vajo ne gradimo le zavedanja, kako bogati pravzaprav smo, temveč spodbujamo tudi svoj občutek hvaležnosti in sreče,« sklene Katja Z. Istenič.

    Povezanost sreče in denarja?
    Denar vpliva na naše doživljanje zadovoljstva le takrat, ko nam ga resnično primanjkuje. Če živimo v težkih finančnih razmerah in nato na neki točki pričnemo dobivati reden dohodek, se bomo počutili zadovoljnejše in srečnejše. Ko imamo dovolj za osnovno preživetje, pa denar nima večjega vpliva na naše vsakodnevno doživljanje sreče. 

    Četudi takrat prejmemo večjo količino denarja ali v službi recimo dobimo povišico, zaradi tega ne bomo srečnejši. Ko imamo osnovna sredstva zagotovljena, denar in sreča nista več povezana. Raziskave kažejo, pravi psihologinja, da tudi dobitniki loterije niso nič bolj ali manj srečni od ostalih.

    Ksenija Vimot

    Vir: www.viva.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.viva.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Denar-Zdrav-Odnos

    No trackback comments for this entry.
    Ali imate zdrav odnos do denarja? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,31 seconds