Tokrat na sramotilni steber postavljamo projekt TEŠ 6 in vse njegove protagoniste. Sumimo, da bodo na njem ostali dlje časa. Že nekaj časa se v javnosti pojavlja veliko dvomov glede investicije v TEŠ6 in njene smotrnosti.

Zadnje čase se ta dvom pojavlja tudi pri protagonistih projekta, med drugim v Holdingu Slovenskih Elektrarn. Kot je razvidno iz sporočila za javnost, ki ga je HSE objavil 1. decembra 2010, so trenutni dvomi usmerjeni v količino in kvaliteto zalog velenjskega lignita - premoga, ki ima najmanjšo kurilno vrednot med vsemi:

''Do letošnjega leta ne TEŠ d.o.o. ne Premogovnik Velenje d.d. (PV) nista razpolagala z ustrezno analizo fizikalno-mehanskih parametrov in kurilne vrednosti lignita. Zadnja analiza je bila narejena leta 2007 in je pokrivala le obdobje do leta 2028, brez bloka 6.

Naj spomnimo, da je TEŠ podpisal pogodbo z Alstomom za dobavo opreme leta 2007. To pomeni, da so začeli investicijo in plačali prvih 25 milijonov EUR, ne da bi vedeli, s kakšnim in s koliko energenta sploh razpolagajo.''

Predvsem zadnji stavek poraja določene pomisleke o načinu vodenja projekta. Poleg tega se pojavljajo za nekatere akterje nove informacije. Namreč, če že dejstvo, da gradimo prihodnost Slovenske energetike 21. stoletja na nizko kakovostnem domačem viru, ki  predstavlja veliko obremenitev za okolje, ni dovolj, da bi se ustavili in razmislili o prioritetah energetske usmeritve države, pa nam razlage prvega nadzornika HSE, Jadranka Medaka, ter direktorja direktorata za energijo, Janeza Kopača, porajajo nove sume glede smiselnosti celotne naložbe.

Iz sporočila za javnost HSE (1. december 2010) je recimo razvidno, da obstaja možnost, da bodo za potrebe TEŠ6 premog tudi uvažali:

''Glede na izražene dvome sedanjega nadzornega sveta HSE o premogu je Premogovnik Velenje pripravil poročilo o zalogah in njihovi kvaliteti, ki še vedno pušča resne dvome. Iz poročila jasno izhaja, da kljub drastično znižani letni proizvodnji premog v nekaterih obdobjih po kvaliteti ne bo ustrezal in ga bo potrebno mešati z uvoženim. V ta namen bo potrebno projekt razširiti s pretovorno postajo, ki v sedanjem investicijskem programu sploh ni omenjena. TEŠ je vse doslej trdil, da to ne bo potrebno.''

V razpisni dokumentaciji TEŠ6 je do leta 2030 predvideno kurjenje do 200.000 ton indonezijskega premoga letno, kasneje pa bi se utegnil uvoz še povečati. Če navedeno drži, potem odpadejo vse floskule o nujnosti projekta TEŠ6 zaradi ohranitve delovnih mest v regiji, ki opredeljuje projekt kot nujen za Šaleško dolino in ključen za zagotavljanja električne energije. To  torej drži le v primeru, da bodo premog v Indoneziji kopali šaleški rudarji na delu v tujini.

V Focus društvu že dolgo časa poudarjamo, da je prehod iz fosilnih virov k obnovljivim virom energije, vključno z učinkovito rabo energije, nujen. Zastarelim in okoljsko spornim načinom pridobivanja električne energije (pri TEŠ6 bi okolje še dodatno degradirali z prevažanjem premoga iz drugega konca sveta) se moramo izogibati in iskati alternative.

Jasno razvidno je, da gre pri projektu TEŠ6 za naložbo, ki je sama sebi namen in ne koristi javnim, širše opredeljenim, potrebam. Prav tako pa nam manjka širša slika vrednotenja smiselnosti te naložbe, ki bi vključevala boljše alternative.

Energetska politika ne bi smela biti distancirana od ostalih politik, pač pa bi morala biti smiselno povezana z gospodarsko, socialno in okoljsko politiko. V sporen projekt TEŠ6 pa se gre “na vrat na nos”, kjer ima prednost energetska politika in interesi, ki se mu prilagajajo ostale politike, od katerih bi bil v urejenem sistemu odvisen oz. bi zaradi njih bil opredeljen kot neprimeren za prihodnost slovenske družbe.

***

Na sramotilnem stebru želimo izpostaviti posameznike, podjetja, institucije ali organizacije, ki s svojim delovanjem na kakršen koli način škodujejo okolju. S tem ne želimo žaliti nikogar; želimo le spodbuditi k okolju in družbi bolj odgovornemu ravnanju!