NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Deklica Vilinčica in oblak   
    četrtek, 11. maj 2006 @ 05:20 CEST
    Uporabnik: jasnovidka

    Bil je še ne prav pomladni dan. Zunaj je sijalo sonce, ki ga je na trenutke pokrivala megla. Na tak dan je deklica Vilinčica vedno malce otožna. Melanholična. Kot vreme. Je sonce in ga ni.

    Tako se je počutila deklica Vilinčica tega dne. Navzven je kazala vesel obraz, v srčku pa je bila žalostna. In sploh ni vedela zakaj. Kar zgodilo se ji je.

    Pa se je odpravila na sprehod. Čeprav ni imela določenega cilja, so jo noge kar nosile. Najprej je šla čez mesto mimo izložbenih oken in se pri vsakem malo ustavila. V izložbah so visele prekrasne obleke. Kako rada bi si katero izbrala. Pa ni imela denarja, da bi si jo kupila. In je šla dalje.

    Ko je bilo mesto za njo, se je odpravila proti obali. Vedno je občudovala morje. Vedno jo je pomirjalo. A tega dne je bilo tudi morje otožno. Kot ona. A morje ni bilo vedno otožno. Bilo je tudi veselo. Če je bila deklica Vilinčica vesela, je bilo tudi morje veselo. Ko pa je bila žalostna, je bilo tudi morje žalostno. Zato je tako rada imela morje. Vedno jo je razumelo.

    In usedla se je na klopco.


    Zagledala se je v morje in mirno poslušala njegovo govorico, ki jo je razumela samo ona. Sporočalo ji je, da je žalostno, ker je ona žalostna in da se mu ne da pogovarjati, saj tudi ona ni zdaj za pogovor. Svetovalo ji je, naj se poglobi v svojo žalost in bo vedela zakaj je žalostna in kako bo žalost pregnala.

    Pa se je zamislila nad njegovimi bistrimi mislimi. Zares, zakaj je žalostna? Ko se je to vprašala, je nad sabo zagledala bel oblaček. In dobila je odgovor. Zaradi ljubezni. Namreč, deklica Vilinčica je bila zaljubljena. Ampak ne trapasto zaljubljena. Čisto resno zaljubljena. Pa tega sploh ni pričakovala. Da bo zaljubljena. Nekega dne se ji je kar zgodilo. Njej se itak kar naprej nekaj dogaja. In čeprav je zaradi tega neizmerno srečna, je obenem lahko tudi žalostna. Kot tega dne.

    »Ampak zakaj?« je vprašala oblaček.
    »Ha, ha. A ne veš?«
    »Ne. Če bi vedela, te ne bi vprašala, se ti ne zdi?« je odgovorila deklica Vilinčica.
    »Zato, ker se bojiš.«
    »Česa se bojim?«
    »Bojiš se ljubezni.«
    »Zakaj bi se bala ljubezni?« se ni dala Vilinčica.
    »Bojiš se, bojiš.«
    »Ti, ki si tako pameten, pa mi povej!« je že malce jezno rekla deklica.
    »Ja, jaz sem pameten! To pa to. A si tudi ti pametna, pa sama ugotovi!«
    »Joj, če bi vedela zakaj?«
    »No, zakaj?« jo je dražil oblaček.
    »Čakaj, naj pomislim.« je odgovorila Vilinčica.
    »No, kar pomisli.«
    »Mmmm….«
    »No, kaj?«
    »Mislim, da zato, ker ga imam zares, zares rada.«
    »Seveda. Vidiš, da veš. In zakaj te je tega strah?«
    »Kaj pa vem?«
    »Veš, veš. No, pomisli.« je silil oblaček.
    »Mogoče zato, ker me še nihče ni imel tako rad kot on?«
    »Ne mogoče. Prav zato!« je odvrnil oblaček.
    »Ampak zakaj bi morala biti žalostna zaradi tega? Kvečjemu vesela, se ti ne zdi?«
    »Seveda. Seveda. Ampak ti se tega bojiš, ker je zate to še neznano.«
    »Pa saj so me imeli tudi drugi radi.« se ni dala deklica.
    »Pa ne tako. Ne na tak način.«
    »To je pa res.« se je strinjala Vilinčica.
    »No, vidiš! Zdaj, ko te ima tudi on tako rad kot ti njega, se pa bojiš.«
    »Verjetno je res tako.« je na glas razmišljala deklica Vilinčica.
    »Je tako. Je tako.« je odvrnil oblaček.
    »Zakaj potem strah v meni?« je vprašala deklica.
    »Strah, strah. Strah je v tem primeru opravičen. Opravičen pa zato, ker se zavedaš resnosti veze. Narobe bi bilo, če te ne bi bilo vsaj malo strah.«
    »Kaj pa ima strah pri tem?«
    »Če te ne bi bilo vsaj malo strah, bi pomenilo, da ti ni do te veze. Ker pa te je strah, pomeni, da se za to vezo trudiš.«
    »Seveda. To je to. Zdaj pa vem, zakaj sem bila žalostna.« je veselo rekla deklica Vilinčica.
    »No, vidiš! Sem vedel, da si pametna deklica.«
    »Ja, ampak svojo pamet moramo z nekom deliti, da vemo ali smo res pametni.« je odgovorila deklica.
    »Vsekakor.« je odvrnil oblaček. »Zdaj, ko vidim, da se ti je razveselilo srčece, lahko tudi sam izginem, da bo zasijalo sončece.«
    In oblačka ni bilo več.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja jasnovidka
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/DeklicaVilincicaOblak

    No trackback comments for this entry.
    Deklica Vilinčica in oblak | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Deklica Vilinčica in oblak

    Prispeval/a: Violeta dne petek, 12. maj 2006 @ 11:02 CEST
    Čudovita zgodba o deklici, morju in oblaku.
    Mislim, da veliko komu zasijalo v srcu sončece potem, ko prebral to zgodbico.

    Lep in sončen dan še naprej!
    Violetta



    Deklica Vilinčica in oblak

    Prispeval/a: jasnovidka dne ponedeljek, 22. maj 2006 @ 12:22 CEST
    Violeta,

    hvala, si mi polepšala dan.
    Tudi tebi in vsem ljudem sonca želim enako.

    ---
    najboljša jasnovidka zadnjih 100 let


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,99 seconds