S spoštovanjem panefin. V primeru, da res nimaš kakega takoimenovaega učitelja, in da res si oz. nočeš biti iskalec, si navkljub vsemu temu najbližje takoimenovane duhovnosti.
Način pisanja in besede, ki jih uporabljaš za (ne)iskanje prihajajo iz nečesa, kar lahko le malokdo prezre. Na takšni način, bi se slej ko prej moralo zgoditi kar se mora. Saj, zato smo tukaj.

Trditev, da se najprej mora vse opustiti ali odvrči vse kar smo spoznali stran, je prvi korak. Brez tega, se tisto ne bo moglo najti, kar se je prej iskalo. Razlog? ko se vse opusti in vse trditve zavržejo, takrat postaneš prazen. Le ko postaneš prazen, le takrat lahko človeka doseže Njegov notranji klic.

Če je človek v glavi poln vsega, takrat Njega nikoli ne bo na površju, niti blizu. Bo le človek z umom.

Enako tako, dokler človek trdi, Da je on tisti, ki deluje, in da je on človek tisti ki obstaja, takrat Njega nikoli ta človek ne bo mogel najti. (povedano - to bi bilo imenovano razvsetljenstvo)

Oz. v stilu takoimenovane duhovnosti, človek nikoli ne bo mogel spoznati samega sebe, pa lahko se trudi življenja in življenja, vse dokler bo trdil, da je on tisti, ki deluje oz. obstaja.

Če želi človek prepoznati oz. najti tisto kar je v njemu, mora prenehati obstajati. Prava duhovnost to sporočilo takoj razume in ima tudi sredstvo, kako to doseči. Že od samega začetka, učenec spozna, kaj je potrebno narediti na notranjem potovanju. (oz. razvoju).

Namreč, kako lahko nekdo, ki se poda na potovanje vase prićakuje, da bo tam kaj našel, če pa je vedno v tem potovanju ravno njegovo obstajanje (on sam, najbolj kar je v glavi) ovira. V trenutku, ko pa na tem potovanju pride to točke, kjer postane nič, šele takrat se lahko pojavi On. Tam je On od vedno, le naše obstajanje ga naredi, kot da ne bi obstajal.
Človek lahko to doseže le s potovanjem vase, tako da premaga vse umske ovire (ena od teh je - ego) in kot rečeno, da doseže stanje niča.
Za to pa je potrebno leta prakse. Z govorjenjem lahko človek sledi le svoji intelegenci. Dokler s pravo prakso (takoimenovana meditacija) le seme lahko oplodi sadove. Drugo nič ne pomaga.

Vendar, človek, ki je poln sebe v glavi, bo takoj na take trditve našel razne izgovore- kot - tako je nemogoče živeti to kar imenujemo življenje, ali - kako se lahko obstajanje spremeni v neobstajanje in kako premagati ego če pa ego je nit obstajanja (????) in še kakšne umske.

No, da ne bi razumeli, kot da se lahko na tem "svetu" živi brez uma. Um je del nas, in bo končal potovanje kot del nas. Vendar, um je zeeelo omejen. Ta meja je precej visoka, vendar v primerjavi z resničnim vedenjem je precej omejen. Um lahko gre samo do svoje meje, kaj pa potem? Spet nova priložnost, in spet enako prazno besedičenje.

Pa ni nič narobe, saj oni, ki razumejo, oni ne potrebujejo dodatne razlage. Ostali pa pač živijo to kar je dobljeno in ga preživijo. Vsi dobijo svoje. Nato pa ajde, gremo še enkrat, ... pa še enkrat ... in še.

"Koliko možnosti še potrebuješ draga duša. Dragi otrok, Prosim, naredi nekaj, da se bo to zgodilo še v tem življenju. Nisem daleč. Le prisluhni, enkrat se bo zgodilo. Takrat boš s poslušanjem neskončne pesmi oz. Večne Besede prišel v takodolgo pričakovan objem"

Tako nekako bi veljalo za vse prisotne hrabre junake tukaj doli.


S spoštovanjem Panefin. Z astronomom in pričo še najbolje
izražate pravilno obliko obstajanja. oz. enkrat neobstajanja. :)

Howg brate, če bi ti lahko kaj privoščil, je to le eno. (st).

[ Odgovori na to | # ]