December je bil za naše daljne prednike mesec strahu. V temnih dneh okrog zimskega sončnega obrata so se bali, da Svarog, stari bog sonca, ne bi opešal prej, preden bi se rodilo mlado Sonce. Skozi odprto nebo so švigala bajeslovna bitja, v gozdovih so tulili volkovi, zemljo je ovijala tema. Krščanstvo je na praznik rojstva mladega sončnega boga Svarožiča spretno umestilo božič, sodobna potrošniška družba je čas čakanja na odrešitev in novo luč brez pomišljanja in predsodkov spremenila v posel »par excellence«.

Medtem ko se ljudstvo konec decembra zbira ob domačem ognjišču in se ozira k čez leto pozabljenim vrednotam, trgovci štejejo novce. Razloga za dobro voljo jim ne manjka: decembra se v njihove blagajne steče od 15 do celo 50 odstotkov več prihodka od prodaje kot v drugih mesecih. Da bi pritegnili še več kupcev, podaljšujejo delovni čas in pripravljajo številne popuste in akcije.

Povečana prodaja je zelo očitna pri tistih, ki v svojih nakupovalnih centrih ponujajo vse, od namiznega okrasja in hrane ter pijače do pohištva in bele tehnike. Računajo lahko, da bodo prodali od 30 do 35 odstotkov več kot sicer. Še bolj se smeji ponudnikom športne opreme. Obisk se jim poveča za več kot polovico, zaradi spretnih novoletnih znižanj lahko računajo, da bodo prodali za polovico več kot v drugih mesecih. 

Obdarovanje nekoč − orodje za vzpostavljanje socialnih stikov
Akt obdarovanja, s katerim so ljudje prek izražanja naklonjenosti vzpostavljali, ohranjali in poglabljali socialne stike, so poznale vse civilizacije. V preteklosti je bilo zelo pomembno vodilo pri obdarovanju izmenjavanje predmetov enake vrednosti. Antropolog Marcel Mauss v svojem znanem Eseju o darilu piše o štirih pravilih, ki v družbi veljajo pri obdarovanju in ki se jih običajno sploh ne zavedamo. Prvo pravilo je, da ob določenih priložnostih moramo obdarovati. Če tega ne storimo, tvegamo razdrtje dela naše socialne mreže.

Drugo pravilo govori, da darilo moramo sprejeti in ga, kot zahteva tretje pravilo, nekoč tudi vrniti. Pri obdarovanju velja recipročnost. Zadnje pravilo določa, da mora biti vrnjeno darilo približno enake vrednosti kot poklonjeno. Če se pravil ne držimo, tvegamo socialno izolacijo zaradi družbeno neustreznega dejanja. Ker pa je blagovni fetišizem funkcijo obdarovanja spremenil do te mere, da ni več pomembno kroženje, ampak kopičenje daril, se je spremenil tudi obred obdarovanja. Ta zdaj poteka v razmeroma zaprtem krogu družina-prijatelji, v katerem tudi neupoštevanje pravil obdarovanja nima posledic.

Slovenci menimo: Najlepše je doma
Čeprav je ponudba novoletnih potovanj in praznovanj prek domačih meja mamljiva, bo tri četrtine Slovencev letošnje decembrske praznike dočakalo doma. Če k temu prištejemo še petino tistih, ki bodo silvestrovali na prostem ali na organizirani zabavi nekje v Sloveniji ter v novo leto vstopili v družbi sorodnikov, se delež tistih, ki prisegajo na domače rajanje, dvigne že na 92 odstotkov. Pri kar tretjini tistih, ki bodo silvestrovali doma, je glavni razlog za to pomanjkanje denarja. Moški prej priznajo (morda tudi raje »zgrabijo« izgovor), da jih od praznovanja odvrača pomanjkanje denarja. Nanj se namreč izgovarja skoraj 40 odstotkov moških in le 27 odstotkov žensk.

Slabi polovici vprašanih je preprosto najbolj všeč, če so doma, slaba petina se na domačih praznovanjih tudi najbolje zabava. Meja, pri kateri se »zgodi« ostajanje doma, je starost 24 let. Takrat delež tistih, ki novo leto dočakajo doma, z 22 naraste na 70 (pri starih od 25 do 40 let) oziroma 90 odstotkov (pri starih od 41 do 55 let). Med mlajšimi od 25 let so zelo priljubljene »masovke«, bodisi na prostem ali pa v zaprtem prostoru. Udeležilo se jih bo več kot 40 odstotkov vprašanih. Vsak deseti, mlajši od 25 let, jo bo v tem času mahnil na počitnice ali potovanje v tujino.

Ne za praznovanje, zapravljamo za darila
Pregovorna slovenska skromnost in pragmatičnost odpadeta, ko je govor o decembrskih darilih. Tu smo Slovenci vzorni primerki potrošnikov. Radi kupujemo darila, kupujemo jih veliko in zanje zapravimo tudi precej denarja. Dobra tretjina vprašanih bo kupila od 5 do 10 daril, skoraj četrtina (23 odstotkov) celo več kot deset. Med obdarovanci bodo predvsem otroci; 95 odstotkov tistih, ki imajo otroke, bodo tudi obdarili. Med zelo skrbnimi, kar se tiče daril, so dedki in babice: 93 odstotkov jih bo kupilo darila za svoje vnuke. »Boljšo polovico« bo obdarilo 86 odstotkov vprašanih, starše pa 81 odstotkov. Brate in sestre bo z darilom razveselil vsak drugi (57 odstotkov). Štirje od desetih vprašanih bodo kupili darilo tudi za svoje prijatelje, dva od desetih pa za ne najožje sorodnike. Približno enako število, 18 odstotkov, je tistih, ki bodo z darilom razveselili celo svoje sodelavce.

Čeprav naj bi po ljudskem prepričanju nakupovanje bolj mamilo ženske, se decembra tudi moški z enako vnemo zapodijo v trgovine in kupijo skoraj toliko daril kot ženske. Tovrstne razlike med spoloma so namreč zanemarljive: 37 odstotkov moških in 34 odstotkov žensk kupi med 5 in 10 daril, 20 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk pa kupi deset daril ali več. Bolj očitne so razlike glede na starost: tisti srednjih let (26 do 40) kupujejo največ daril, vsak tretji celo več kot deset. Tudi glede denarja, ki bo šel za darila, med spoloma ni omembe vrednih razlik.

Petino povprečne plače za darila najbližjim
Kako globoko bodo anketiranci za darila segli v žep? Kar precej. Četrtina jih bo porabila od 50 do 99 evrov, slaba petina (16 odstotkov) od 100 do 200 evrov, 15 odstotkov pa jih bo decembra samo za darila odštelo 200 evrov ali več, kar je približno četrtina povprečne slovenske plače. Glavni decembrski praznik še vedno ostaja božič. Najpomembnejši se zdi 70 odstotkom vprašanih. Daleč zadaj sledi silvestrovo, ki se zdi najpomembnejši decembrski praznik vsakemu četrtemu (med mladimi je ta delež za dobro desetino večji), ga pa praznuje največ ljudi. Delež tistih, ki jim največ pomeni miklavževo, je zanemarljivi 1,2 odstotka. Ga pa zato nič manj z veseljem ne praznujejo. Pravzaprav večina Slovencev praznuje kar vse tri »decembrce«: miklavževo jih praznuje 56 odstotkov, božič 89 odstotkov, novo leto pa 94 odstotkov.
www.dnevnik.si