Piše: Aurigo

Za začetek tega teksta ŠTIRI DARME GAMPOPE:

Podeli mi tvoje  blagoslove, da lahko moj um sledi Darmi.

Podeli mi tvoje  blagoslove, da moja Darma praksa postane Pot.

Podeli mi tvoje  blagoslove, da moja Pot razjasni zmedenost.

Podeli mi tvoje  blagoslove, da ta zmedenost vstane kot Modrost. (1)

Darma ima več pomenov. Darma je duhovno učenje, ki izvira od Bud in duhovna pot sama po sebi. Darma je pojem kot nekakšno pravilno življenje. Prevedeno v zahodnjaški jezik je nekaj takšnega kot: kaj je tvoja naloga v tem življenju.

IN NEKAJ O UMU

»Iz Skrivne esenčne tantre:

Četudi bi iskal v vseh desetih smereh in v štirih časih,

ne boš nikoli našel popolnega Buda,

popolni Buda je narava uma,

zato ne išči Bude nekje drugje (UD&B -174)«. 

»Običajni ljudje se oprijemajo ega in stvari, in stalno ignorirajo naravo uma… Ko smo osvobojeni vseh oprijemanj ter konceptualnih mislih, in ko narašča združitev velike blaženosti in praznine, se zapisani zvoki manter pojavijo pred nami kot mandala.

Narava nedeljivosti je poznana kot neuničljiva

Pojavnost vseh fenomenov nastaja v umu. In narava uma, ki je združitev jasnosti in praznine,  je neuničljiva. Narava uma je kakor diamant. Le ta je tako trd, da lahko reže vsako drugo površino ali predmet, vendar diamant pri tem ne bo postal opraskan ali poškodovan. Na takšen način, lahko združitev jasnosti in praznine odreže vsako žalostno čustvo, konceptualno misel ali zamračitev ….( UD&B: 177-178)«.

»Če torej ni dejanske razlike med umom čutečih bitij in Budami, zakaj so potem njihove pojavi tako različni. Lahko celo pomislimo, da je celo res, da so človeška bitja dejansko razsvetljena! Še enkrat, razlika med čutečimi bitji in Budami ni v naravi uma.

Gre torej zato, ali so jo prepoznali ali ne, in so sposobni nenehno bivati v rigpi ali neposredni prisotnosti in izkušati nirvano, ali pa se raje podajajo v iluzorno območje kraljestva  samsare  (UD&B: 190)«.

Veliki Brahmin Saraha je izjavil:

Ta posamezen um je seme vsega.

Iz njega se manifestirata samsarično bivanje in nirvana.

Zatorej govorimo o treh vratih: telesu, govoru in umu.

»Telo so prva vrata. Prva stabilnost je, da tvoje telo ni dejavno. Druga stabilnost je, da ostaneš tiho, brez delovanja, potem vsi tvoji vetrovi (prana) postanejo umirjeni in samo-osvobojeni. Ko postanejo vetrovi umirjeni, potem uma ne vznemirjajo misli. Tretjič, če vetrove ne pretresajo misli, potem vizije postanejo popolnoma stabilne in vse postane hitro razvijajoče in popolno.

Govor so druga vrata;  je kakor bobnanje, ki ne preneha. Če ne prenehaš govoriti, potem gre um v kanale (nadije) in vznemirja tvojo naravno stanje. A če prenehaš govoriti, vetrovi ne gredo v kanale telesa in neopisljiva narava je bolj jasna in stabilna. Ti pa si  bolj stabilen v združitvi in zavesti.

Um so tretja vrata. Um je kakor ptič, ki je ujet s povodcem. Ko so vse misli osvobojene in aktivnosti postanejo naravno osvobojene, potem združitev in zavest postaneta čista in stabilna. To naredi vse vizije nepomešane in čiste (HDR – ST: 109)«.

»Pet glavnih izvornih vetrov (pran) in pet stranskih vetrov (pran) oskrbujejo vozilo - nosilec za misli (LM – TNR: 8)«.

V šestem mesecu  nosečnosti otroka, velika življenjska sila vetra razvije »naga veter«, ki omogoči razvoj kanalov, da se razvijata dve očesi ter se na ta način pridobi sposobnost vida. (TR – TL: 17)«.

Oblika je praznina; in praznina je prav tako oblika. Praznina ni nič drugega kakor oblika; in oblika ni nič drugega kakor praznina. Na enak način so: čustva, percepcije, umske tvorbe in zavest praznina. Zato, Šariputra, so vse darme prazne. Nimajo značilnosti. Ni rojstva in ne prenehanja. Tu ni nečistosti in ni čistosti. Tu ni naraščanja in ni padanja.

Zaradi tega, Šariputra, v praznini – ni oblike, ni čustev, ni percepcije, ni umskih tvorb, ni zavesti; ni očesa, ni nosu, ni jezika, ni telesa, ni uma; ni pojavov, ni zvoka, ni vonja, ni okusa, ni dotika, ni darm; ni očes dhatuja, ki gre kvišku in ni dhatuja uma, ni dhatuja darm, niti dhatuja umske zavesti; ni nevednosti in ni konca nevednosti, ni starosti in smrti, ni konca starosti in smrti; ni trpljenja in ni izvora trpljenja, ni prenehanja trpljenja, ni poti, ni modrosti, ni obsodbe in ni neobsodbe. (Srčna sutra)

Skrajna zavest = ye – shes.

MED-PROSTOR ali O naključju in sinhroniteti.

Ali obstaja med tema dvema pojmoma razlika, se bi lahko vprašal vsakdo? V slovarju je naključje opredeljeno kot: kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev – igra naključij. Kaj pa sinhronost ali pojem sinhron? Pojem označuje sočasnost ali istočasnost.

V zahodno družbo oziroma psihologijo je termin sinhronosti vpeljal psiholog Carl g. Jung. Znana je njegova zgodba, ko je v obravnavi imel pacienta, (če se ne motim), mu je pacient govoril o svojih sanjah ter o zlatem skarabeju. V istem času je Jung na okenski polici opazil, da je na okensko polico priletel zlati hrošček.

Torej ali gre pri naključju in sinhronosti za enak termin. Po samsarični presoji ne. Kajti sinhronost je nekaj več od naključja. Sinhronost bi označil za sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno povezanih dejanj, ki pa imajo za seboj: čas. Vendar ne takšen čas, kot ga razume človeštvo, torej linearen čas, ki se izraža v treh dejanjih:  preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Iz omare v času pisanja teksta potegnem angleški tekst o padcu zvezde Vege (Abhijit), vedskega astrologa, približno pred 12.000 leti pred Kristusom…. Kakšen teden zatem berem v knjigi o vzhodni astrologiji, skorajda isti odlomek o padcu zvezde Vege.

Je to naključje ali sinhronost? Prej naključje. V kolikor bi se mi to zgodilo isti dan, bi bila to že sinhronost….

Opisal bom primer sinhronosti, ki se mi je zgodil pred kakšnim mesecem dni. Popoldne sem brskal po internetu. Zanimal me je določen sejem. Ker so bile informacije pomanjkljive in ni bilo natančne cene, sem še malce poiskal po internetu, da vidim, kdo je pravi organizator za ta sejem. Bila je ženska. Ko sem si ogledal njeno stran, sem imel še vedno določene pomisleke.

Čez dobri dve uri sem šel na moje redne delavnice. Kaj zagledam na tej delavnici? Osebo, ki sem jo odkril pred dvema urama na internetu. Popolna sinhronost.  Samo smejalo se mi je.

Ali je to naključje? Ne. To je primer sinhronosti.

Ženske še nikoli nisem videl na teh delavnicah. Kaj mi je torej sporočalo vesolje? Da grem lahko na ta sejem. Na žalost se ga potem nisem udeležil, zaradi drugih obveznosti. Morda sem tudi kaj zamudil, a nič ne de. Takšne situacije sinhronosti ali dogodki vedo biti v posameznikovemu življenju zelo moreči. To izkustvo velja posebej, ko se srečuješ z njimi na začetku svoje duhovne poti. Kasneje se na takšne zadeve privadiš in jih gledaš z drugega vidika. In si porečeš: »Hop, spet neki.«

Kaj bi bilo torej naključje. Recimo, da bi v soboto zjutraj pomislil na sodelavca, čez dve uri se bi srečala na tržnici. Določeni dogodki imajo veliko večjo verjetnost dogodka.

Sinhronost uma….

Ob branju vzhodne astrologije, sem dobil občutek, da bi iz tona glasu lahko ugotovili: koliko je kakšna duša stara.
OM GATE GATE PARAGATE PARASAMGATE BODHI SVAHA
---
»Ko bi tvoje ustne,

name še čakale…«

Pred tedni se je ponovno pričelo…. Menil sem, da se bodo te zgodbe sčasoma končale. Očitno ni tako, v samsari. V njeni knjigi je petkrat omenjeno naključje. Naj bo le stavek: »Morda je lažje preživeti svoj vek, če še lahko verjameš, da svet urejajo naključja.« Nekoč, sedel sem s prijateljico v ljubljanski kavarni Union. Pristopil je k najini mizi, on – bodoči mojster, in me izprašal: »Od kod se midva poznava?« Pritegnil ga je moj zvonki smeh v kavarni.

A moj odgovor ga je povsem zmedel: »Morda iz kakšnih prejšnjih življenj.« Ja, ta um. Prav verjetno bi lahko to bilo zaradi njene energije ali njenega simbola. Prvi ognjeni znak. Simbol involucijske energije, od začetka enega ciklusa, ko duh začne prehajati v Materijo. Indijski bog - Agni, tvorec Kozmosa, je rojen iz dveh neskladnih koščkov lesa, propadlega in suhega. Šteje se za »očeta treh ognjev.

« Pod njegovo oblastjo so bogastva, iz njegovih ust se širi plamen in iz telesa mu izhaja sedem svetlob. Trije ognji Agnija so: »Vajkvanara« na vzhodu – kot žrtev bogovom, »Dkšina« na jugu – kot kult Mana; »Garapatija«  na zahodu – kot pečena žrtev. Ti trije ognji vladajo nebu in Soncu, atmosferi, prebivališču mrtvih in Zemlji. On odgovarja zadnjemu ognju glede na vedsko doktrino sveta (garhatya), začeten ogenj, ki drži Boga. Ker je po sankritskemu zodiaku, brez porekla, jedro, začetek stvarjenja. Ali je to Šakti….?

Ja te energije. Posameznike čutiš glede na energijo. Kolikor bolj si pripravljen ali spravljen, toliko bolje čutiš njihovo energijo. Lahko celo močno skozlano, lahko človeško, lahko tudi na višjih nivojih ali povsem, povsem čisto – čisto dušo. Na razdalje sem do sedaj najbolj čutil bioterapevta Ogorevca. Na kakšnih 5 do 6 metrov je segalo njegova energija – fuzija njegove energije. 

Te dni v mesecu marcu sem skozi horoskope vsaj nekaj uvidel. Znanka mi v teh dneh pošlje stran nekega mladega guruja, ki razlaga o budizmu in blaženosti; vsaj zdi se mi. A zaradi tega surfanja odkrijem določene mantre in zelo me razveseli odkritje mantre srčne sutre.

Ko se tako izgubljam na brezmejnih prostorih interneta, odkrijem še indijske - boolivudske filmčke o Šivi in Parvati. Za poscat od smeha!

Shiva and Parvati (http://www.youtube.com/watch?v=aeAF2svXG1w)

Ta olepotičena in nališpana, tako prikazana indijska mitologija za navadno ljudstvo. A verjetno je to tako, v tej naši lepi samsari. Odkrijem tudi filmček, kako Ganeš izgubi svojo glavo. Tudi to sem iskal v svojem umu.

Birth of Ganesh II (http://www.youtube.com/watch?v=HJTIp_6FWqc&feature=related)

….bil bom samo tvoj kardinal. O Kali, Kali, Kali…

MEDPROSTOR

Namesto odkritja v tem tekstu, podam uganko: V Goethejevem Faustu imamo prizor, ko vidimo Fausta v kuhinji čarovnice:

»Faust čaka, da mu čarovnica napravi napitek, s katerim si bo povrnil mladost. Ko tako stoji pred čarobnim ogledalom, se mu pred očmi prikaže čudovit privid. V ogledalu se pojavi slika ženske nadnaravne lepote. Faust je začaran; toda Mefisto, ki stoji poleg njega, posmehujoče gleda na to Faustovo navdušenje; Mefisto je pametnejši in ve, da Faust ni videl lik resnične ženske, ampak je to v ogledalu, samo plod njegovega duha. Morda kakor rigpa ali navzočnost samega sebe.

O kardinalu kdaj drugič, morda kakšen opis dogodkov v knjigi. Za sodobne zahodne »duhovne« guruje bi se bila zgodba o kardinalu v medprostoru poimenovala »nevrolingvistično programiranje« ali kako doseči zastavljeni cilj s pomočjo simbolov, pa včasih tudi že preko dejanj. A bo potrebno iti na kakšen tri mesečni retreat, da izbrcam iz tega svojega uma te vsakodnevne štorije in nepomembne baldorije?

OM GATE GATE PARAGATE PARASAMGATE BODHI SVAHA

Preko, preko….

HRASTOVLJE

V Hrastovlje na Primorskem sem se odpravljal že vsaj tri leta, če ne zadnjih pet let. Zadnji dve leti več ne potujem tako pogosto po tej ljubi Sloveniji. A vsaj enkrat na leto zavijem na ta del koprskega, vendar mi vsakič zmanjka časa in potrpežljivosti, da bi po Črnem Kalu zavil na levo in si ogledal znameniti mrtvaški ples iz cerkev svete Trojice v Hrastovljah.

Tudi to nedeljo ni prav nič kazalo na to, da se bom tokrat zmigal na pot za Hrastovlje. Tudi pretekla nedelja je bila podobna tej. Meglena. Ob 9. uri dopoldne, mi je kar padlo v notranjost uma. Potrebno je iti. Če ne drugega, pač zato, da naredim test kako avtomobil vleče. Lahko bi našel tudi kakšen kraj, ki bi bil primeren za opazovanje žarkov. Po stari cesti se peljem preko Postojne.

Po Senožetih se ustavim na bližnji avtobusni postaji. Nabrati moram regrata. Letos ga še nisem zaužil. Regrat z jajci, približuje se pomlad in jaz te mam tko rad. Koga? Tisti okus, ko se topi v ustih. Vrata okusa. Vendar me je ta regrat stal nekakšne malenkosti. Brez muje se še čevelj ne obuje, pravi stari pregovor. Po zelenem polju te iščem, ti sladko grenki, temno zeleni plevel. Po rjavem blatu te nabiram.

Gazim v ta mokri svet. Kot, da sem na namočenem ragbijskem igrišču in edino moje zadovoljstvo je tek za regratom po blatnem travniku. Temno rjavo blato se nabira na copate. Gomazi preko podplatov na kapico copat in ob straneh copat. Po deset minutnem boju z blatom, si z odlomljeno paličico strgam, ta svinjski drek iz proizvoda kitajskega porekla ter bentim: »Kaj mi je tega treba bilo.« Ob tem pomislim, bo regrat bil bolj sladek in se odpeljem svojemu cilju naproti.

Kasnejše odkritje je bilo tudi sladko, saj je bil ta dan očitno namenjen odkrivanju omfalosov ali središč sveta. Okoli Senožeč je sečišče zmajevih črt. Čez cerkev sv. Jerneja v Senožečah teče pomožna zmajeva črta. Pomožna zmajeva črta prav tako teče čez grad Stari grad. A čez tisto znamenito restavracijo na začetku Senožeč teče Nikolajeva zmajeva črta.

Okoli 11. ure dopoldne se pripeljem na parkirišče. S pomočjo zemljevida sem že prej zagotovo določil, da teče čez Hrastovlje zmajeva črta. Marijina črta, zato je bilo toliko bolj zanimivo si jo ogledati v naravi in dejansko ugotoviti, kaj se v Hrastovljah dogaja.

V zraku se je tistega dopoldneva nekako čutilo spomladansko odpiranje, brstenje rastlin, brstenje zemlje, brstenje matere Zemlje. Tisto nežno virbriranje, kot penetriranje neslišnega zvoka skozi zračno atmosfero.

Kasneje ko iščem primerno »literaturo« o Hrastovljah na internetu, najdem na neki spletni strani tale zapis:

»Od zunaj pa je zelo močno utrjena z obzidjem, ki pa je mlajše od cerkve
in deluje kot tabor. Po visokemu obzidju okoli cerkve,
vidimo, da so jo morali dobro varovati pred turškimi napadi.
Kaj cerkev skriva v svoji notranjosti, da jo mora varovati tako mogočno obzidje?
Vse naokoli so veliki hribi in planote . Zakaj so prav v dolini zgradili cerkev?
Je mogoče kaka močna energijska točka?«

Seveda je.

Avtor nadaljuje takole svoj zapis:

»Vse skupaj je kot neki mistični vesoljski strip ali zgodba, ki prikazuje Genezo - rojstvo in smrt človeka.
V notranjosti cerkve dobiš neki občutek brezčasnosti ali kot da si v nekem vesoljskem plovilu.
Ples smrti mora vsaki človek odplesati sam.
In ko pride tisti trenutek, bomo vsi zaplesali zadnji ples in se združili v mističnem plesu.«

Je kot v votlini.

Za začetek: ko sem vstopil v cerkev in si ogledal poslikave, so me očarale tri stvari.

Prva je ta, da do sedaj še nisem videl cerkve, ki bi bila v celoti poslikana s freskami kakor hrastoveljska cerkev -  vsaj v tem življenju.

Drugič. Nad prostorom za bogoslužje še nisem videl v kakšni takšni majhni cerkvici narisano mandorlo. Na žalost nisem uspel fizično priti pod njo in se izpostaviti. Za bralce naj razložim, da je oblika mandorla, izražena v mandljasti obliki oziroma v obliki mandeljna. Nekateri zahodnjaki mandorlo poimenujejo tudi mandala. Vendar ta krščanska poslikava nima nobene veze z indijskimi ali tibetanskimi mandalami.

Tretjič: presenetila me je notranja struktura cerkve s stolpi. To so štirje stolpi. Poprej citirani internetni pisec je imel prav, da imaš  v cerkvi resnični občutek, kakor da si v vesoljski ladji.

Takoj, ko sem vstopil v cerkev, me je »napadla« vodička, če mi lahko opiše freske. Pomiril sem jo, da bom plačal vstopnino 2 eura, ki je za moje pojme precej draga vstopnina, vendar bi si rad poprej sam ogledal te poslikave. Sprva sem jo obhodil znotraj in takoj naletel na zmajevo črto. Zmajeva črta je najmočnejša na desni strani med prvim stolpom in prostorom za bogoslužje.

Ko sem tako gledal poslikave, sem takoj odkril tudi simboliko označevalca zmajevih črt. Na štirih stolpih so narisane svetnice. Pod prvim stolpom na desni strani je naslikana svetnica Marjeta.

Nad mrtvaškim plesom so prizori Kristusove križanja in vstajenja. Od teh slik pasijona je zanimiva predvsem zadnja slika: Jezusovo vstajenje. Ob vstajenju odpre vrata predpekla  nebesa. Kot prva naslikana na freski sta Adam in Eva. Pod njegovimi nogami leži Satan. Slika ima še eno zanimivost in ni mi jasno, kaj predstavljajo tiste cevi med Kristusovo glavo in roko? Iz štirih cevi pa letijo nekakšne bele kroglice. Kaj avtorja slike asociralo, da je vstavil, te cevi na sliko? Kasneje iz Zadnikarjev knjige o Hrastovljah preberem, da naj bi bili to topovi, ki streljajo na Kristusa. Bujna domišljija slikarja ali …?

Z ogledom Hrastovelj smo zaključili. Sedaj razlaga prvega prebliska -  ali kako je freske v cerkvi odkril kipar Jože Pohlen. Seveda je bil študiran kipar. Obiskoval je Institut za likovno umetnost v Firencah in Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Južno na bližnjem griču je kip njegove Šavrinke. Kakor, da bi vedel, kaj je iskal! Jih je morda tudi slikal nekoč? Tudi letnice odkritja se kar ujemajo z nastankom slik. Bralec naj poišče odgovor sam.

Po ogledu sem doma razmišljal o teh slikarijah, za Marijino črto sem vedel. Desna stran cerkve je predstavljala tisto najvišje: pet dni božjega stvarjenja. Leva stran Geneze v osrednji ladji predstavlja človeške grehe.  Desna stran cerkve ali freske na desni ladji cerkve vstajenje in pod vstajenjem še mrtvaški ples. (Prvo mrtvaški ples, potem zgoraj nad njim pa vstajenje, a ni zanimivo, kaj nam avtor sporoča? Da morda obstaja reinkarnacija?)

Ko sem začel vrisovati črte v nov zemljevid, Slovenske Istre, ki je povezovalni zemljevid med Notranjsko in Primorjem, se je izrisala nova podoba. Če sem vlekel črte od Ljubljane, po notranjskem zemljevidu in zemljevidu Primorja. Na zemljevidu Primorja, mi okoli Divače zmanjka en del prostora, tako da do sedaj nisem potegnil natančne navpične zmajeve črte ali Mihaelove črte.

Ko vrisujem z rdečo barvico po zemljevidu Slovenske Istre se mi glede Hrastovelj odpre nova slika. Čez Hrastovlje poteka sečišče zmajevih črt oziroma sama cerkev predstavlja popek sveta ali omfalos. Na levi strani, nasproti Marjetinega stolpa je Katarinin stolp. Na temu stolpu je podoba svetnice Katarine – puščavnice, v rokah drži svoje znamenje - kolo; skorajda osem-krako kolo. A če se ne motim, svetnico Katarino velikokrat upodabljajo s šest napernim kolesom. Tukaj jih ima sedem in na na razglednici s sveto Katarino je še dodatek: Bodi svetloba/sv. Katarina.

Zatemnitev sonca (sura 81. - Tekvir  - Koran)
Ko sonce izgubi svoj sijaj,
in ko zvezde popadajo z neba,
ko se gore premaknejo,
ko črede kamel brez pastirjev ostanejo,
ko se divje živali zbero,
ko se morje z ognjem  napolni,
ko se duše s telesi sparijo,
ko bo živo pokopana deklica bila izprašana,
zaradi katere krivice je umorjena,
in ko se listi odpro,
ko se nebo umakne,
ko se pekel razgori,
in ko se raj približa –
bo vsak izvedel tisto, kar si je pripravil.

OM GATE GATE PARAGATE PARASAMGATE BODHI SVAHA

Za konec bom za vas navedel svojo dognanje - skrivnosti uma: ali nevednost treh časov (ignorance of three times).

Tri čase predstavljajo: preteklost, sedanjost in prihodnost; v kateremu živi naš um.

Ko postanejo trije časi ENO, se lahko zgodi, da celoten čas izgine.

Od začetka časov ali od začetka….!

Zatorej: navzočnost samega sebe. Naj pomečem malo biserov svinjam…..

In noben mi ne verjame, dokler ne gre z menoj…..

Želim vam: Preko, preko….

Mavrica je ob mojem prihodu izginila z neba, čeprav me je moja ljuba ljubljena zemlja pričakala in nebo nad menoj naslednji dan je popolno modro, brez oblakov, konec meseca aprila.

Key words: ley lines, dragon lines, zmajeve črte, Hrastovlje, line st. Mary, Marijina črta, Senožeče, Michael line, Mihaelova črta, Senožeče.

Viri: (HDR – STG ), Heart Drops of Dharmakaya, Shardza Tashi Gyaltsen,
        ( UM&D&B - CNR), The Union of Dzogchen and Bodhichitta, Chokyi Nyima Rinpoche,
        (LM - TNR) Lamp of Mahamudra, Tsele Natsok Rangdrol,
        (TR – TL): Transition and Liberation, Tenga Rinpoche.