Nekoč je živel veličastni bojevnik. Čeprav je bil že dokaj star, je še vedno lahko porazil vsakega izzivalca. Njegov sloves se je razširil vsepovsod po deželi in ogromno učencev se je zbralo, da bi se učili od njega.

Nekega dne je v vas prišel mlad in razvpit vojščak. Bil je odločen, da bo prvi, ki bo porazil velikega mojstra. Poleg svoje moči je imel skrivnostno zmožnost opazovanja in raziskovanja vsakršne slabosti v nasprotniku. Vedno je čakal nasprotnika, da je naredil prvo potezo, kar je razkrilo nasprotnikovo slabost, potem je udaril z neusmiljeno silo in svetlobno hitrostjo. Nihče ni z njim ostal v boju po prvi potezi.

Z veliko nasprotujočih nasvetov svojih zaskrbljenih študentov, je star mojster rad sprejel izziv mladega vojščaka. Ko sta se pripravila na boj, je mladi vojščak začel metati žaljivke v starega mojstra. Metal mu je pesek in ga pljuval v obraz. Več ur ga je verbalno žalil z vsemi kletvicami, ki so bile poznane človeštvu. Star mojster je samo stal, nepremičen in umirjen. Končno se je mladi vojščak izčrpal. Vedoč, da je poražen je osramočen odšel.

Nekoliko razočarani učenci, ker se ni boril z nesramnim mladeničem, so se zbrali okrog starega mojstra in ga začeli spraševati.
"Kako ste lahko prenašali tako ponižanje? Kako ste ga odgnali stran?"

"Če nekdo pride, da vam da darilo in ga ne sprejmete," je odgovoril mojster, "komu darilo pripada?"

Neznani avtor