Dajanje resnično odpira srca in razprostira duha, kajti takrat, ko dajemo iz srca, iz hvaležnosti, se odpremo obilju vsega dobrega. Pri dajanju se včasih, še posebej pri ljudeh, ki so manj premožni, pojavi vprašanje, kaj naj sploh dam, saj ničesar nimam oz. že tako ali tako imam sam bolj malo.

Predvsem se moramo zavedati, da je potrebno dati tudi samemu sebi in ne samo drugim. S tem, ko dajemo samim sebi, sporočamo vesolju, da smo tudi mi pomembni. Obstajajo ženske in moški, ki so se vedno celo življenje samo razdajali – drugim ljudem bi dali in privoščili vse, sebi pa zgolj drobtinice. Ob koncu življenja pa so se ti ljudje čudili in se spraševali, zakaj niso ničesar dobili, kljub temu, da so se leta in leta razdajali. V čem je torej ključ?

S tem, ko dajemo samemu sebi, vesolju sporočamo, vreden sem, zaslužim si najboljše, hvaležen sem, ker si lahko dam. Na tak način vesolje poskrbi za nas, da nam v življenju ničesar ne manjka, saj se notranje zavedamo, da si zaslužimo vse in le-to tudi dobimo. Ko se tega zavedamo, pogosto ugotovimo, da smo vse to dobili kljub manjšemu vloženemu trudu. S tem notranjim zavedanjem v slogu »zaslužim si« oddajamo navzven proti celotnemu vesolju svojo energijo, svojo vibracijo, v katero se po zakonu privlačnosti »ujamejo« priložnosti, ki jih potrebujemo, da želeno uresničimo.

Šele takrat, ko smo dali sebi, lahko začnemo dajati tudi drugim. Lahko jim damo duhovno podporo, toplo besedo, objem, nasmeh, prijateljstvo, ljubezen, čas … ni nujno, da vedno, ko govorimo o dajanju, s tem mislimo na denar. Da, tudi denar lahko damo drugim, vendar pa se moramo zavedati, da ima dajanje denarja (kot tudi ostalega) moč in težo le, ko to damo lahkega srca, z zaupanjem in s hvaležnostjo.

Avtor: Roy Goreya

Članek je povzet po novi knjigi Roya Goreye z naslovom VEČ DAŠ, VEČ IMAŠ.

Vir: http://www.gibanje.org