Pred skoraj 90-imi leti je podjetje Haribo dalo na trg želatinaste bonbone v obliki medvedkov in nato še drugih živali. Še veliko užitnega za otroke je napravljeno v obliki živali.

Menim, da je to navajanje, da je uživanje živali nekaj, kar prinaša užitek. Čuteči otrok se morda še upira pojesti nožico zajčka ali petelinčka, ki ga prej morda živega celo hranil in ljubkoval. Z bonboni in pecivom živalskih oblik pa je starševsko prepričevanje o hrani za zdravje in rast uspešnejše.

Drugo zahrbtnost v odnosu do živali vidim v poimenovanju gojenih rib z morskimi sadeži. Da bi imeli ljudje občutek, da je uživanje rib enako prehranjevanju s sadeži, plodovi in žitom? Kot vse, kar zraste iz zemlje?

Kot nevarne in napadalne so že otrokom predstavljene mnoge živali v nekaterih slikanicah, risankah in pravljicah. Tudi filmarji si izmišljajo vse grozljivejše animirane živalske like. Z njimi se že v otrocih razvije odpor do njih, da jih sprejemajo kot sovražnike, da bi jih pogumno in pogubno ubijali za malce drugačen okus od jabolka ali kosa kruha.

Strašljivi dinozavri najbrž sploh niso ubijali drugih živali, ker so bili rastlinojedci. Ljudje vse do ponoetovskega časa niso jedli živali.

Kaj pa na eni strani človeška ganjenost ob živalih v jaslicah za božič in zajcih in piščančkih za veliko noč in na drugi strani praznična pečenka? Uvidimo dvoličnost?

V naslovu sem zapisala besedi "nad živali". S premetom črk nastane iz "nad" beseda "dan". Kdaj bo prav vsak dan dober za vse živali in ne le besedovanje vsakega 4. oktobra ...