|  Majhen črvek je bil nesrečen, bolj kot vsi njegovi prijatelji.
Odločil se je, da temu naredi konec in začel je z iskanjem rešitev iz tega.
Srečal je duhovnega učitelja, ki mu je dal vse potrebne napotke. Zabičal mu je, da redno vadi in ponavlja svete besede in nekega dne, bo postal povsem nekdo drugi.
Črvek je bil priden učenec in izvajal je vse, kar je učitelj od njega zahteval.
Minilo je več let in črvek je še naprej bil nesrečen. Vprašal je učitelja kaj narobe počne?
"Premalo treniraš" mu je rekel učitelj.
Črvek je treniral še naslednjih deset let in ponovno stopil pred učitelja. "Učitelj, jaz sem še zmeraj nesrečen", je rekel črvek.
"Treniraj, treniraj", mu pravi učitelj. Črvek pa pravi: "ampak tega imam dovolj. Kdaj bom dosegel tako stopnjo, da postanem slon?"
"Kakšen slon?", vpraša učitelj.
"Pa rekli ste mi pred petnajstimi leti, da bom postal nekdo drugi in jaz sem si želel postati slon".
Kaj želimo postati?
Mirko-PA
|
NE ZAMUDITE
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: Yoda dne petek, 5. avgust 2011 @ 09:30 CEST
ŽIVLJENSKE VLOGE IN PRAVILA IGRE
Koncept življenskega odra in nas igralcev z našimi življenskimi vlogami počasi postaja splošno sprejet način razumevanja duhovnega ozadja življenja, njegovega smisla ter namena.
Če privzamemo da je tako si lahko zastavimo nekatera vprašanja kako, zakaj, itd.
A tu bi se omejil predvsem na vprašanje kako dobro in pravilno igrati svojo vlogo. In takoj se mi »posveti« da brez pravil igre najbrž ne gre. Seveda morajo obstajati nekakšna splošna pravila igre in še posebej pravila za vsako vrsto vloge posebej. In potem se spomnim še na enega od nasvetov Dalaj Lame v zvezi s pravili igre. Ta nasvet pravi da moramo pravila najprej dobro poznati in obvladati da bi jih lahko kršili. Zanimivo, mar ne ?
In kako je če ne poznamo nobenih pravil in (ali) ne znamo, oziroma nismo pripravljeni upoštevati nobenih pravil ? Ja, tak »igralec« če je to sploh še zavesten igralec lahko skače po odru kot prisrčna opica, ki se mu bodo morda nekateri smejali, ne more pa odigrati zavestno neke svoje vloge v kontekstu celotne odrske zgodbe in postavitve, kar terja upoštevanje nekih pravil. Verniki stohastike in drugih kvazi znanstvenih religij bodo seveda na tem mestu najbrž skočili v bran stohastični opici in ostro nasprotovali tezi da obstajajo kakršna koli pravila za igranje življenskih vlog. Ampak ne oziraje se na njih bom nadaljeval pri konceptu pravil igre. In tako smo spet pri disciplini, volji in drugih bistvenih atributih magusa, ki bi jih moral ambiciozen igralec prioritetno razvijati. Je pa tolažba v zvezi s potrebnim vloženim trudom in spodbuda v tem da naštudirana in natrenirana pravila potem lahko kršiš brez negativnih posledic. Najmanj kar je treba poznati in upoštevati pri tem je seveda zakon ravnovesja.
Tako pridemo do tega da je dobro igranje življenske vloge tudi neke vrste služenje (dharma), pa odplačevanje karme (dolgov iz preteklih napačnih potez) in še kaj. In tako vidimo da življenska igra ni samo zabava ampak utegne biti trdo, resno, zavestno in odgovorno delo.
Ampak imamo vsakovrstne tipe in tipinje v pogledu njihovega odnosa do njihovih lastnih življenskih vlog. Zdi se mi da velja posebej izpostaviti tip »Kalimera«. Ta se bo vedno in povsod pritoževal(a) nad krivičnostjo usode, namesto da bi svojo vlogo spoznal(a), sprejel(a) in jo oddela(a)l kot se gre in si s tem izboljšal(a) svojo naslednjo vlogo. So pa tudi »sanjači(ce)«, ki sploh nič ne počnejo ampak samo špekulirajo in ugibajo celo življenje kaj bi radi bili in kaj bi morali biti pa niso. Morda je to podzvrst »Kalimera«. Nekateri (se) tudi nestrpno sprašujejo celo življenje kaj je njihov namen v življenju. Pa vendar je vsak povprečno mentalno razvit človek sposoben iz okoliščin razbrati kaj mu je storiti in početi v posamezni življenski situaciji. Rekel bi da naslov zgodbe napišeš lahko šele potem ko vidiš kako se odvije ne pa v naprej. Ampak kakorkoli že je ti »mojstri« zapravijo svoje življenje s »teoretičnim« špekuliranjem o svoji vlogi namesto da bi jo pošteno oddelali. Mnogi med njimi so tudi duhovni aspiranti, ki jim ustreza samo ena polovica pravila »delaj in moli«. Ni težko uganiti da je za njih vse delo opravljeno če »molijo«, ali mislijo da molijo. »Kera beda« da se izrazim v slengu sodobne mladine, ki se mi v tem primeru zdi kar sočna podkrepitev sporočila, čeravno sicer nisem navdušen nad pačenjem slovenskega jezika.
In na koncu bom navrgel še eno prispodobo ki se navezuje tudi na pravila igre, predvsem pa na relacijo igralca in vloge. Svoje neobvladane nagone, strasti ter nedisciplino upodobimo recimo s psom na vrvici, vrvico pa drži v rokah gospodar, igralec, naš višji jaz. S tem modelom sicer ne bomo mogli izvesti znanstvenih študij o naših vlogah bomo pa dojeli nekatere medsebojne pogojenosti v zvezi z našo temo tukaj.
Vsi komentarji bralcev so na spodnjih povezavah:
http://www.pozitivke.net/forum/viewtopic.php?showtopic=4270
Referenca: http://www.pozitivke.net/article.php/Svobodna-Volja-Obstoj-Resnica-Duh
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: panefin001 dne sobota, 6. avgust 2011 @ 19:27 CEST
V kolkior želim postati dober košarkar, bom zagotovo vedel, kako se tega pravilno lotiti, saj natančno vem kaj želim.
Je temu tako v t.i."duhovnosti"?
Kdo ve kaj prav zaprav želi doseči?
Seveda vsi preberejo o nekakšnih višjih stanjih zavesti, nirvani, Bogu...ljubezni...
Bi to želeli postati, to doseči?
Ljudje dragi, vsi po vrsti imamo le nekakšne predstave o tem kaj je vse to, kajti v kolikor bi že vedeli, potem ne bi trenirali, mar ne?
Inteligentno bi bilo razčistiti s tem v začetku. Torej v kolikor res ne vem kaj naj natreniram, zakaj bi sploh treniral?
Osvoboditev od treninga, prinese svobodo in več energije za resnično spoznavanje sebe. Zavedam se, da je to kontradiktorno vsemu kar so nam servirali in trdili tisočletja, a je temu natanko tako.
Sami bi se morali vprašati glede tega in sami uvideti, če je kaj na tem.
Nekega mirnega tihega večera, sem na sprehodu srečal mir. Popolnoma miren je bil. Tako miren, da si človek tega ne zmore predstavljati. Napolnil je tudi mene.
Nič nisva trenirala, ne on, ne jaz.
Čudovito je bilo.
Ljubezen, ki trenira, ojoj pa gdo je to še videl. Prehitro bi jo ujeli hitrejši od nje.
Tako to ne gre, v svetu kjer tovrstni vzorci nimajo pomena. Vseh po vrsti, bi se jih morali osvoboditi. Ampak tega ne bomo naredili, saj nam dajejo lažni občutek varnosti, in navideznega napredovanja.
Srečno vsem,
Mirko-PA
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 7. avgust 2011 @ 21:02 CEST
Veš Mirko, ta občutek varnosti sploh ni lažen ampak še kako resničen. In ti, ki si se znebil svojega jaza in našel mir, bi moral vedeti, da predno prideš do resničnega miru, potrebuješ `lažne´ vzorce, tehnike, znanje in še kaj. Drugače se zgodi, tako kot pravi Yoda, da zapadeš v kaos lastnih nižjih čustvenih in mentalnih vzgibov. Bolj ko te berem, bolj se sprašujem, kljub mojemu začetnemu navdušenju nad tvojimi besedili (ker si dal protiutež stojčijevim `stvaritvam´), kakšen zavraga mir si ti našel, če te pa vsi ti `lažni´ učitelji in guruju in religije tako motijo. Pa ne reči, da te ne, drugače bi enostavno molčal, zato, ker bi vedel, da ima vse svoje mesto. Vse služi nekemu namenu.
Se strinjam s teboj, da se ne moreš zanašat na tehnike ipd. tako v nedogled, da postanejo same sebi namen, ne moreš jih pa označit za nevredne in lažne in zabloda itd.
To claim independence is to deny Love. Ta stavek je seveda mogoče interpretirati na sto in en način. Upam, da bo tebi uspelo najti tisto, zate konstruktivno interpretacijo.
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 7. avgust 2011 @ 22:23 CEST
Nikakor moj namen ni nagajati, le zaradi nagajanja, ali kakih drugih vzgibov.
Le izražam svoja spoznanja, v zvezi z nečim.
Tako je tudi glede tehnik in gurujev.
Vse tehnike so nepotrebne, neprimerne in le še bolj otopijo človeka.
Guruji, ki jih učijo, za mene ne vidijo, so zaslepljeni in to širijo na svoje zasledovalce.
Pravi učitelj jih bo razpršil, in tehnik ne bo poučeval, ker vidi totalno zgrešenost le teh.
Draga hetLicht, resnično razumem tvoj nemir, a raje imam resnični nemir, kot lažni mir.
Nemir je priložnost, da iz globin nas samih, isplava še kako novo spoznanje.
Kaj pa veš kdo in kaj povzroča ta nemir. Kaj pa če je to energija, ki razsvetljuje zablode????
Za konec naj povem še enkrat, kjer tehnika postane pomembna, tam ni raziskovanja samega sebe, ampak je tehnika ta, ki je pomembna.
Imeti tehniko, pomeni nujno ponavljati. S ponavljanjem jačaš tisto, kar bi moralo skopneti. Z jačanjem raste tudi strah. To zmeraj gre skupaj.
V kolikor ti želiš jačati sebe, je to tvoja stvar, in midva sva lahko popolnoma v miru, glede tega.
Želel sem ti le predati, kaj je za mene pomembno.
To je kopnjenje.
S tem izgineva tudi strah.
Za tak proces, pa ne potrebujem nobene tehnike.
Ta dva procesa, sta si med seboj, popolnoma različna.
Vsak pa počne, kar se mu vzljubi.
Lepo spi,
Mirko-PA
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 7. avgust 2011 @ 22:38 CEST
pozabil sem ti odgovoriti na tvoj spodnji komentar:
kakšen zavraga mir si ti našel, če te pa vsi ti `lažni´ učitelji in guruju in religije tako motijo. Pa ne reči, da te ne, drugače bi enostavno molčal, zato, ker bi vedel, da ima vse svoje mesto. Vse služi nekemu namenu.
Bi ti molčala, v kolikor bi vedela, za kako nevarnost, ali bi o tem obvestila vse, ki bi jih pač lahko?
To počnem zaradi drugih, ki bodo morebiti pozorni o tem, na kar opozarjam.
Vse počnem povsem v miru.
Opozoriti na napačno, ni sovražna energija, ampak ravno obratno.
Ko enkrat nekaj vidiš, brez vsakršnega dvoma, potem ne moreš govoriti drugače.
To bom počel, vse svoje življenje.
Zato sem do sedaj, bil tiho.
Še enkrat mirno noč,
Mirko-PA
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 00:13 CEST
Panefin..."To bom počel, vse svoje življenje."
Kakšno zaupanje v življenje...!
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: hetLicht dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 12:27 CEST
"Bi ti molčala, v kolikor bi vedela, za kako nevarnost, ali bi o tem obvestila vse, ki bi jih pač lahko?"
Tvoje prepričanje, da je ponavljenje tehnik nevarno, je za nekoga drugega nevarno.
Moj vpogled: za nekatere ljudi je ponavljenje tehnik resnično nevarno, za nekatere ljudi pa je biti brez tehnik na`življenjskem potovanju´ resnično nevarno. Sama bi spregovorila le takrat, ko se govori o zelo splošnih in očitnih stvareh npr. o krizi, ki jo doživljamo ali ko je govora o posamični situaciji, kadar gre za posameznika, ko lahko začutiš, uvidiš kaj dotična oseba potrebuje, predpogoj pa je seveda ta, da si ti očitno modrejši človek od tistega, ki mu svetuješ oz. te ta oseba explicitno prosi za nasvet.
Glede na moj vpogled pa tehnike in guruju na sploh absolutno niso napačni ali zmotni. Se pa med njimi najde sve in svašta in potem je na posamezniku, da ima dovolj razvit buddhi (sposobnost razlikovanja), da se odloči če in komu bo sledil ali če in kaj bo uporabil.
Meni se zdi, da si ti preveč prepričan v lasten prav oz. spoznanje, in ga razteguješ na vse ljudi. To se meni osebno zdi zelo egoistično. Tako kot takrat, ko sem bila jaz mala in sem bila prepričana, da je povsod takšno vreme, kot v kraju, kjer sem jaz živela :-). Zate je tvoje spoznanje absolutno in tako je tudi prav, mnogim pa tvoja spoznanja niti približno ne koristijo in bi jim celo utegnila škoditi. Nekaj govoriti oz. `oznanjati´ je sila odgovorno delo.
Tvoja zmota je po mojem v tem, da si prepričan, da tvoja spoznanja veljajo kar za vse. kajti vedeti je treba, da tu govorimo o notranjem doživljanju in izkušanju ljudi. In kaj človek znotraj doživlja in kakšna je njegova življenjska pot pa ni tako očitno, kot je npr. očitno, da na sosedovem travniku raste drevo. To dejstvo je zelo očitno in potrdil ga bo prav vsak, ki se bo sprehodil po sosedovem travniku. Medtem, ko je notranje življenje in življenjska pot posameznika skrito očem in ju je le težko zaznati, kaj šele natančno videti, kaj se tam dogaja. In posledično seveda zagotovo vedeti, kaj dotična oseba potrebuje in kaj ne.
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: Priča dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 13:23 CEST
1. Uporaba (brez)uma in (anti)logike
2. Uporaba tehnike
3. Uporaba kode (vse abecede so sistem kodificiranja)
4. in tako naprej in tako nazaj.
(Vinetou je že obupal nad trdoglavostjo nekaterih, ampak se sedaj pobalinsko reži).
Sicer pa Vinetou smatra da bi se to pleme, ki nasprotuje zgornjim trditvam nekako moralo imenovati, morda bi lahko imelo partizansko ime "Krneki" "od nikoder in nikoli."
Se je pa Vinetou sedaj malo resnobno zamislil in pravi da so tudi razna zaciklanja normalna stanja neposrednega bivalnega izkustva, bodisi da zacikla komunikacija, ali posameznikov um.
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: hetLicht dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 13:44 CEST
Še to bi dodala. Panefin, tako poudarjaš samostojnost
spoznavanja samega sebe, brez tehnik in metod. Se ti ne zdi,
da
s tem, ko oznanjaš napačnost le-teh, odvzemaš možnost, da
bi
drugi samostojno prišli do spoznanja o napačnosti tehnik in
metod (če je seveda to spoznanje del njihove življenjske
poti)?
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 13:46 CEST
Ko praviš, da je to kar vztrajno ponavljam, kako tehnike niso potrebne, del mojega egoizma, kaj pa je po tvoje vztrajno ponavljanje črede: tehnike, tehnike, tehnike...???
Imam pravico temu se upreti, ker čutim, da me to omejuje in, da še bolj otopi vsa moja čutila?
Cenjena hetLicht, svoja spoznanja bom oznanjal vse svoje življenje, tebe pa prosim, da se ne nerviraš okrog tega, saj imaš svoje tehnike, s katerimi očitno dosegaš notranji mir, in ravnovesje.
Ravno zato, midva lahko živiva v miru.
Mirko-PA
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: hetLicht dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 13:49 CEST
Resnični mir je tam, kjer imajo tudi napačnosti in nevarnosti
svoje mesto. Nato se pravo Življenje šele začne:-)
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: hetLicht dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 13:53 CEST
Razlika med nama je v tem, da jaz ne trdim, da sem se znebila
svojega ega. Ti pa. Zato mi ne deluješ iskreno.
Ravno tako kot ti, imam tudi jaz pravico izražati svoje mnenje.
Če me boš pa izrecno prosil, da tvojih besedil ne komentiram
več, bom tvojo željo spoštovala.
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: hetLicht dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 14:01 CEST
opravičujem. Ja, tudi ponavljanje tehnike, tehnike, tehnike je
egoizem.
Ampak po mojem ego ni samo slab. Poleg že znanih ego-
tegob in problemov, ima le-ta tudi svoje mesto. Težava je v
tem, da tega nekako ne priznamo in prepoznamo. Da ega ne
znamo obrniti v to, kar imenujemo Bog, pa čeprav je sprva
zgolj mentalni koncept, ki pa lahko kasneje postane vhod v
nadumsko doživljanje in izkušanje.
Šele takrat postanemo celoviti, ko se + in - zlijeta in dobro in
slabo, napačno in pravilno ne obstajata več.
Dejstvo, da nekaj ožigosaš kot napačno kaže na to, da deluješ
iz razuma. Kar ima tudi svoje mesto in je meni osebno na tej
stopnji evolucje zelo dobrodošlo. Dualnost, torej napačno-
pravilno obstaja samo v razumu.
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 14:08 CEST
Mogoče pa bi moral pustiti vse tako kot je, naj gre svojo pot.
Drugo vprašanje pa je, v kolikor vidiš zablode, kaj naj s tem?
Je to samo za mene?
In koga v bistvu oviram v razvoju, v kolikor opozarjam na napačnost nečesa?
Po moje je ravno obratno, in zato počnem kar počnem.
Super si,
Mirko-PA
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 14:37 CEST
pokazati na napačno ne moreš, dokler ne vidiš razliko med pravilnim in napačnim.
Svojemu bližnjemu, želiš prihraniti nepotrebna tavanja v zablodah.
Razum ima svoje mesto v življenju, kot smo se že sporazumeli skozi vsa ta pisanja, a je povsem neustrezen za spoznanje tistega kar ga presega.
Niti malo ne motiš, ne rabiš se opravičevati, nič nisi tečna in vse je o.k.glede tvojih komentarjev.
Kot praviš sama, zakaj bi se morali strinjati v nečem. Lahko se kljub temu, odlično razumemo.
P.S.
Glede tvoje opaske, kako sem se znebil svojega ega, si žal napačno prebrala ali interpretirala moja pisanja.
Nikjer ne boš našla take trditve, saj predobro vem, da je v tej trditvi, napaka.
Ne moreš se namreč znebiti svojega ega, ker se postavlja vprašanje, kdo bo to naredil. Gre za nemogoče dejanje.
Ves čas govorim le o tem, da skozi razumevanje meja samega sebe, in videnje, da "kako" ne obstaja, razum sammodejno utihne.
Da draga het Licht, v kolikor te to zanima, veliko krat sem bil in tudi dostikrat ko pišem te tekste, sem povsem tiho.
Vsa spoznanja so zato pristna.
To delim s tistimi, ki so zato dovzetni, drugi pa itak grejo svojo pot.
Vsi ste moji prijatelji...
Mirko-PA
Mirko-PA
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: hetLicht dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 15:12 CEST
"Mogoče pa bi moral pustiti vse tako kot je, naj gre svojo pot."
So primeri in situacije, ko moraš absolutno pustiti stvarem, da grejo svojo pot. So pa primeri, ko enostavno veš, da moraš poseči vmes. Samo to je ponavadi v posamičnih primerih, ko imaš opravka z individualno situacijo oz. posameznikom, ko imaš pregled nad neko, sicer omejeno, celoto. Tako, kot terapevt, če je seveda dober in ne obravnava človeka skozi svoje čustvene in mentalne projekcije, ampak dovoli, da se mu človek tako rekoč razodane.
"Drugo vprašanje pa je, v kolikor vidiš zablode, kaj naj s tem?
Je to samo za mene?"
Ja, to je težko. Velikokrat je to videnje res samo za tebe, ne pa vedno. Meni osebno je zelo težko, ko vidim, da v odnosih ljudje sočloveka ne vidijo kot sočloveka, temveč kot neko stvaritev lastnih čustvenih in mentalnih podob in potreb in iz tega ponavadi ne nastane nič dobrega. Razne zahteve, obsodbe, ta je pa tak in tak, ta bi pa moral storiti to in to etc. Seveda se tudi meni dogaja to-isto in ljudje pričakujejo nekaj, kar jim jaz enostavno ne morem dati. Od njih pričakujem, da mi bodo v odnosu `pustili svobodno voljo´, da sem to kar sem. In ko sva to kar sva, avtomatično eden drugemu puščava svobodo. In jaz se pri tem lahko prelomim, pa se moje pričakovanje ne bi izpolnilo. Ker ljudje enostavno niso sposobni pustiti sočloveku svobodo, ker oni sami niso to kar so, ker oni sami niso svobodni. Tega njihovega procesa osvobajanja, pa jaz ne morem, recimo, pospešiti samo zato, ker vidim, kaj delajo narobe, ker vidim, da niso svobodni. To je stvar njihovega bistva, ali duše, ali višjega jaza, kakorkoli pač ta del človekove narave imenujemo.
In koga v bistvu oviram v razvoju, v kolikor opozarjam na napačnost nečesa?
Po moje je ravno obratno, in zato počnem kar počnem.
Če na to gledaš z razumom, potem pride do paradoksa. Človeka lahko oviraš, hkrati pa ga ne, ker ima tudi `tvoje oviranje´ neko mesto, ni napačno ali nekaj narobe. In so težave tistega, ki ga oviraš, del njegove življenjske poti. Paradox, življenje je polno paradoxov :-).
Ko pa stopiš globlje, v svoje duhovno srce (ne v čustveno), potem pa enostavno veš, kaj ti je storiti. Življenje se ti nekako sproti razodeva :-), z vsemi lepotami in težavami in ti enostavno veš, kaj se mora zgoditi.
Morda je to, kar ti počneš res glas tvojega duhovnega srca. V tem primeru pa so moje besede in besede drugih, ki ti `nasprotujejo´, tebi v izziv :-). Da nadaljuješ, njim navkljub. Ne vem.
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 16:00 CEST
Spoštujem te zaradi tega, ker si povedala to bistvo, o mojih pisanjih.
Vse to sem preprosto jaz, in moje življenje. Nič hudega v kolikor ne dobivam potrditev. Nisem jih niti pričakoval.
Ni zmeraj bilo tako.
Resnično vso srečo, in naredi si lep dan,
Mirko-PA
Kako je črvek želel postati slon
Prispeval/a: hetLicht dne ponedeljek, 8. avgust 2011 @ 21:18 CEST
:-) Lep večer!