|  Da je zdravje pljuč tesno povezano z  zdravjem debelega črevesa, tradicionalne medicine vedo že tisočletja. Zato nega  črevesja z namenom pomagati pljučem zanje ni nič novega. Razveseljivo pa je, da  obstaja tudi vse več sodobnih dokazov, ki podpirajo ta vedenja.
 KAKO TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA  POVEZUJE PLJUČA IN DEBELO ČREVO? Tradicionalna kitajska medicina na  zdravje oziroma bolezen gleda skozi ravnovesje oziroma neravnovesje sistema  petih elementov – ognja, zemlje, kovine, vode in lesa. Vsak organ v telesu  pripada enemu od petih vzajemno povezanih in soodvisnih elementov.
 
 Pljuča in debelo črevo tako pripadata  elementu kovine. V širšem smislu lahko neravnovesje kovine vpliva na neravnovesje  drugih elementov v sistemu. V ožjem smislu pa lahko zaradi medsebojne  povezanosti tudi pljuča in debelo črevo vplivajo drug na drugega. Meridian  pljuč je denimo z notranjo povezavo povezan z debelim črevesom. Pljuča imajo  med drugim nalogo, da spuščajo energijo či k debelemu črevesu in s tem  omogočajo njegovo delovanje (vsrkavanje vitalnih snovi in vode, odvajanje  blata). Poleg tega pljuča vzdržujejo in uravnavajo pretok telesnih tekočin, kar  pomeni, da vplivajo tudi na to, koliko vode se bo prek debelega črevesa vsrkalo  nazaj v telo oziroma kako vlažno ali suho bo okolje v debelem črevesu. Kadar so  torej pljuča v težavah, so motene tudi naloge črevesja, kar lahko vodi v težave  v debelem črevesu, kot so denimo zaprtje, driska in bolečine v trebuhu. Velja  pa tudi nasprotno – kadar je debelo črevo v težavah, lahko nastanejo težave v  pljučih, denimo kašelj, pritisk v prsnem košu ali astma.
 Zato je za zdravnika in terapevta  tradicionalne kitajske medicine nekaj povsem normalnega, da v primeru težav s  pljuči oziroma dihali pomisli tudi na zdravje debelega črevesa (in nasprotno)  ter se ustrezno loti obvladovanja težave.  SODOBNI DOKAZI O POVEZANOSTI PLJUČ IN  DEBELEGA ČREVESA Čeprav sodobna medicina potrebuje več  merodajnih kliničnih raziskav, ki bi dokazale povezanost pljuč in debelega  črevesa ter s tem upravičile nego debelega črevesa za potrebe izboljšanje težav  s pljuči, zgornja dejstva zelo dobro potrjujejo odkritja, povzeta iz prispevka  iz leta 2015.
 Raziskave razvijajočega se plodu  razkrivajo, da so se pljuča in sapnik razvili iz embrionalne zasnove za  prebavila.  Zavrnitev tkiva po transplantaciji  črevesja se je pojavila le na črevesju in pljučih. Kot kaže, pljuča in debelo  črevo nimajo le embrionalne sorodnosti, ampak tudi podoben sistem imunskega  odziva. Plini, ki se nam kopičijo v debelem  črevesu, se ne izločajo le s spuščanjem vetrov skozi zadnjično odprtino.  Verjeli ali ne, dvajsetkrat več plinov iz debelega črevesa izločimo skozi  izdihani zrak. Plini se namreč prek drobnih žilic debelega črevesa vsrkavajo v  kri in nato izločajo iz pljuč. Raziskave mikrobnega življenja na  pljučni in črevesni sluznici razkrivajo, da lahko pljučna obolenja spremenijo  črevesno floro in nasprotno, črevesna obolenja lahko vplivajo na mikrobno  življenje v pljučih. Raven motilina se zmanjša pri obolelih  za akutno astmo, ne zmanjša pa se denimo pri obolenjih srca in drugih organov  (izvzemši prebavila). Motilin je hormon, ki spodbuja gibanje prebavil in  omogoča izločanje neprebavljene hrane iz debelega črevesa. Njegovo pomanjkanje  zato lahko vodi v napihnjenost, zaprtje in disbiozo. Posmrtne raziskave tkiv oseb z obolenji  na debelem črevesu razkrivajo tudi težave na pljučih – oteklost pljučne  sluznice, zastoj tekočin v pljučih, poškodovane pljučne mešičke oziroma emfizem  … Tovrstne raziskave oseb s pljučnimi obolenji pa prav tako razkrivajo obstoj  težav v debelem črevesu, kot sta zastoj tekočin in otekla črevesna sluznica. Klinična opažanja razkrivajo, da imajo  osebe z ulcerativnim kolitisom obstruktivno bolezen malih bronhov. Hkrati z  napredovanjem kolitisa postajajo vse opaznejše tudi težave na pljučih. Poskusi, opravljeni na podganah, kažejo,  da zaprtje vodi v zastoj tekočin v pljučih, krvavitev, oteklost sluznice  pljučnih mešičkov, deformacijo in propad tkiva … ter povečano odmiranje  alveolarnih makrofagov. ZDRAVO DEBELO ČREVO – ZDRAVA PLJUČA (IN  NASPROTNO) Ker so povezave med pljuči in debelim  črevesom realne, si torej lahko marsikatero težavo s pljuči olajšamo (ali jo  hitreje odpravimo), če sočasno podpremo še debelo črevo (in nasprotno). To  potrjuje tudi v zgornjem članku omenjena raziskava. Yu je zdravil 72 primerov  oseb s KOPB tako, da so nekatere prejemale le terapijo za pljuča, druge pa  hkrati terapijo za pljuča in za črevesje. Izboljšanje stanja na pljučih,  vključno s pljučno funkcijo, je bilo večje pri osebah, ki so sočasno prejemale  terapijo za pljuča in za črevesje.
 Pljuča lahko podpremo tako, da črevesju  pomagamo pri odvajanju. Raziskovalci navajajo, da lahko z lajšanjem gibanja  črevesja (denimo z rabarbaro ali z odvajalnimi zelišči) omilimo pljučne težave,  skrajšamo trajanje pljučnega obolenja ali pa podpremo delovanje pljuč. Za normalno  odvajanje je izrednega pomena tudi zadostno pitje vode. Te naj bi zaužili vsaj  2 do 2,5 litra na dan.
 Normalno gibanje, delovanje ter zdravje  črevesja (in s tem pljuč) nasploh pa lahko pomembno podpremo tudi s krepitvijo  črevesne flore. Kadar je ta porušena, ne bomo le trpeli za prebavnimi motnjami,  ampak bo tudi funkcija prebavljanja in vsrkavanja vitalnih snovi iz hrane v  telo slaba, dovzetnost črevesne sluznice za vnetja večja, splošna odpornost  telesa okrnjena … Vse to se lahko pozna tudi na zdravju pljuč.  Črevesno floro lahko vsak dan (zlasti  pozimi) podpiramo z uživanjem ustrezne naravne in kakovostne hrane, polne  koristnih vlaknin (npr. inulin), desnosučne mlečne kisline in mlečnokislinskih  mikrobov. Torej vsak dan zaužijte vsaj nekaj od naštetega: sirotka, kislo zelje  in zelnica, domač probiotični jogurt, kefir, topinambur, artičoke, beluši … Po potrebi (torej tudi v primeru težav s  pljuči) lahko črevesno floro in črevesje še močneje podpremo z jemanjem pre- in  probiotičnih prehranskih dodatkov. Med takšne sodijo tudi kaskadno  fermentirani (mlečnokislinski) koncentrati po metodi dr.  Niedermaierja, izdelani iz ekološkega sadja, zelenjave, oreščkov in začimb. Gre  za koncentrat, poln encimov, desnosučne mlečne kisline, probiotičnih sestavin  in več kot 50 tisoč sekundarnih rastlinskih snovi, ki poleg tega, da krepijo  črevesno floro in s tem delovanje, gibanje in zdravje črevesja, telo krepijo  tudi celostno. Številni sekundarni rastlinski metaboliti (fenolne kisline,  flavoni, elagična kislina …) namreč delujejo tudi antioksidativno, protimikrobno  in protivnetno ter pomagajo imunskemu sistemu. Po podatkih iz literature  Waltrauda Lessinga, dr. med. (Regulat - more energy for cells), lahko takšni  pripravki pomagajo ne le obvladovati diarejo ali zaprtje, ampak tudi številne  resnejše težave prebavil, kot so denimo sindrom razdražljivega črevesja,  ulcerativni kolitis in Crohnova bolezen. Adriana Dolinar 
 Vir: zazdravje.net
 |