Hermes Trismegist.
POJMANDRES.

16 "In kaj sledi, moj Um? Silno namreč hrepenim po tem, da bi še kaj slišal." Pojmandres je nadaljeval:" Tu gre za skrivnost, ki je bila do današnjega dne. Ko se je narava združila s Človekom, je rodila nekaj čudno nenavadnega.

Ker je Človek imel naravo nebesnega sestava sedmih vladarjev za katere sem ti povedal, da izvirajo iz ognja in Duha, narava ni nič odlašala, marveč je takoj porodila sedem ljudi - kar ustreza naravam sedmih vladarjev -, ki so bili moško - ženske narave in so dvigali proti nebu." In potem, Pojmandres?

Velika želja tli zdaj v meni in koprnim po tem, da bi še kaj slišal. Ostani pri stvari!" Pojmandres pa je rekel:" Torej bodi tiho, ker ti še nisem pojasnil tistega, o čemer sem bil govoril." "Glej," sem rekel, " že molčim."

17 " Teh sedmero, kot sem pripovedoval, je nastalo na takle način: zemljo, ki je bila ženske narave, je oplodila voda. Narava je iz etra vzela oživljajočega duha, ki je dozorel v ognju, ter rodila telesa po človekovi podobi. Človek je iz življenja in svetlobe postal duša in um: iz življenja je nastala duša, iz svetlobe pa um. In tako je vse bv zaznavnem svetu ostalo do konca cikla in do začetka vrst. "

18 " Poslušaj še preostalo, po čemer koprniš. Ko je bil ciklus dopolnjen, so se po božji volji vsem stvarem pretrgale vezi: vsa živa bitja moško - ženske narave so se razpolovila, tudi človek: en del je postal moškega spola, en del pa ženskega. Bog pa je z sveto besedo takoj spregovoril: "Uspevajte v rasti in se množite v velikem številu, vsa ustvarjena bitja in stvaritve! Kdor ima sebi um, naj spozna, da nesmrten in da je poželjenje vzrok smrti; spozna naj vse, kar biva!

19 Ko je to rekel, je previdnost po usodi in skozi nebesni sestav povzročila združitev ter sprožila rojstva; in vse se je pomnožilo glede na vrsto. Tisti, ki je prepoznal samega sebe, je dosegel dobro, ki ga je bilo obilo na voljo, kdor pa je zaradi zmedenosti iz poželjenja ljubil le telo, je zapeljan od čutil ostal v temi in trpel posledice smrti."

20 " Kaj tako groznega so zgrešili nevedneži," sem vprašal," da so bili oropani nesmrtnosti?" "Ti, zdi se, da ti ni kaj dosti mar, kar si slišal. Ti nisem rekel, da premišljuj?" "To počnem, zapomnil sem si in se ti zahvaljujem." " Če si razumel, mi pa povej, zakaj zaslužijo smrt tisti, ki so v smrti?" " Ker individualno telo izhaja iz sovražnega mraka; od tam izvira vodena narava, iz katere je v zaznavnem svetu nastalo telo; z zaznavnim svetom pa se poji smrt".

21 Da, pravilno si razumel. Zakaj pa tisti, ki je spoznal sebe, dospe k Bogu, kot pravi božja beseda?" Odgovoril sem:" Ker je iz luči in življenja nastal Oče vsega, iz njega pa Človek." " Dobro odgovarjaš; luč in življenje sta Bog in Oče, iz katerega je nastal Človek. Če boš spoznal, da sta v njem življenje in luč in da sta tudi v tebi, boš spet prišel v življenje." To je rekel Pojmandres. "Toda povej mi , moj Um," sem rekel," kako naj spet pridem v življenje? Kajti Bog pravi: Razmišljajoči človek naj spozna samega sebe.

22 Mar ne premorejo uma vsi ljudje?" " Utihni, prosim te, in ne govori več; jaz sam, Um, sem blizu svetim, dobrim, čistim in usmiljenim - pobožnim; moja navzočnost prinaša pomoč: takoj vse spoznajo, z ljubeznijo si pridobijo očetovo naklonjenost in se mu s hvalnicami in himnami na predpisan način prisrčno zahvaljujejo. Preden prepustijo telo njemu lastni smrti, zaničujejo njegove čute, saj poznajo njihovo delovanje. Ali še bolje: jaz sam, Um, ne bom dovolil, da bi uničujoče delovanje telesa doseglo svoj cilj. Kot čuvaj bom zaprl vhode pred slabim in grdim delovanjem ter s tem iztrebil z njim povezane misli.

Daleč pa sem od nespametnih, slabih, zlobnežev, zavistežev, pohlepnežev, morilcev in brezbožnežev - umaknem se maščevalnemu demonu, ki na hudobneža meče žarečo žerjavico, ga rani s čutili in ga napelje k še večjim predrznostim, tako da ga doleti še večja kazen. Vendar ta ne neha hrepeneti po neizmernih željah in ker je nenastljiv, se bojuje v temi; demon ga trpinči in povzroča , da se ogenj nad njim še bolj razgori."

-se nadaljuje.

Miran Zupančič