BOJEVNIK UPORNIK

Pomembna združitev

Moj bojevnik upornik, moj novi človek je Zorba Buda.

Človeštvo preteklosti lahko razdelimo v duhovneže in snovneže, saj ali verjamejo v resničnost duha in navideznost snovi ali pa v resničnost snovi in navideznost duha. Človek pa je oboje. Niti ni samo zavest niti ni samo snov. Je skladje med tema dvema extremoma. To sta samo dva vidika ene resničnosti snov je zunanjost zavesti in zavest je notranjost snovi.

Ločevanje tega dvojega v preteklosti je pripeljalo do shizofrenije današnjega človeka.

Ne morete živeti samo od kruha, ne morete pa živeti niti brez kruha (snovi).

Zahod si je izbral da bo poslušal telo, vzhod pa je izbral zavest. Zahod je izgubil svojo dušo, svojo notranjost. Ves uspeh znanosti se kaže kot neuporaben, ker je hiša polna vsega, gospodarja hiše pa ni.

Na vzhodu pa je mojster živ in je hiša prazna.

Zorba Buda je rešitev.

Je sinteza med snovjo in dušo.

Zorba Buda je novi človek, je bojevnik upornik. To je manifest da sta telo in duša skupaj.

Bodi Zorba, vendar se ne ustavi pri tem.

Naprej se premikaj v smeri proti Budi.

Vsak zase sta polovična.

Buda pomeni tisti ki je prebujen.

Zorba je plesalec, on uživa življenje v popolnosti, verjame v zadovoljitev telesa, v zadovoljstva čutov, ne zanima ga kaj bo z njim v naslednjem življenju.

Buda je pridevnik za vsakoga, ki opusti svoje spanje in se prebudi.

Bojevnik upornik: glasnik nove dobe

Bojevnik upornik ne pripada nobeni od obstoječih kategorij. Je nova kategorija, v svet vpeljuje novega človeka. Je glasnik nove zore, novega začetka. Je sema za preobrazbo vsega. On ne dela kompromisa z oblastmi. V svojem uporništvu je popoln.

Človek potrebuje popolne upornike, da bo lahko spremenil usodo človeštva iz usmeritve na pokopališče v usmeritev v rajski vrt. On ne bo imel nobene preteklosti nobene zgodovine, imel bo samo sedanjost in širno prihodnost.

'Utopija' pomeni 'to kar nikoli ne pride'.

Bojevnik upornik ni utopija, je resničnost.

Je dejanska realizacija človekovih potencialov, je izpolnjena obljuba, so realizirane sanje.

Zanj je najbolj pomemebna ovira, da mora nastopiti proti množici, množica pa ima vso moč. Bojevnik upornik je zelo ranljiv, tako kot vrtnica. Z lahkoto jo uničite, upornika lahko križate brez težav. Vendar občutim izredno gotovost, da se bo bojevnik upornik rodil - mogoče je že rojen. Ljudje bodo samo potrebovali nekaj časa da ga prepoznajo.

Zakaj sem tako gotov?

Zato ker je človek prišel v krizo. izbrati mora, ali novega človeka ali pa vsesplošni samomor.

Dnevi starega človeka so mimo. Predolgo je živel - skoraj posmrtno. Njegovega časa je konec, sam je ustvaril pogoje za nastanek novega človeka, človeka ki se bo bojeval proti vsem religijam, vsem vladam, vsemu establišmentu, vsem vladajočim interesom ... proti vsemu kar je delalo človeka slepega ...

Bojevnik upornik bo imel novo moralo, ne po zapovedih, ampak glede na svojo zavest.

Imel bo novo religoiznost.

Vse kar je potrebno je malo meditativnosti, malo tišine, malo ljubezni, malo več človečnosti ... samo malo več in existenca bo postala tako edinstvena in nova da boste morali za to iznajti novo kategorijo - Bojevnik upornik.

V tem stoletju smo doživeli samo eno filozofsko šolo: eksistencializem - dolgčas je glavne tema te šole.

Novi človek ima vse možnosti, da postane rešitelj. Ne Jezus, ne Buda, ne Krišna, pač pa uporniški mladostniki po svetu. Zaupam mladim ljudem, zaupam njihovemu hrepenenju po ljubezni, življenju, petju, igranju glasbe. Ne vidim da bi bili pripravljeni umreti.

Stari ljudje lahko umrejo če želijo, nimajo pa pravice vzeti s seboj mladih, ki sploh še niso izkusili življenja. Vsak ki ljubi življenje je mlad.

Bojevnik upornik se samo ne sme bati javnega mnenja, ne sme se bati množice, mask, raznih stališč. Ne bodite zaskrbljeni zaradi tega, to s onačini s katerimi so stoletja množice obvladovale posameznike.

Množice so v primežu religijskih vodij, političnih vodij in ti nočejo sprememb,oni hočejo ohraniti 'status quo'. Življenje voditeljev in vladajočih je tako udobno in luksuzno, da je bolje da vse ostane enako.

Vladajoči pa so ustvarili situacijo, kjer mora priti do spremembe - ali življenje ali smrt. Mislim da nihče ne bo izbral smrti.

Živeti goreče

Napačno je razumevanje da si upornik, če nisi konformist.

Nekonformist je reakcionar; deluje iz jeze, strasti, nasilja in ega. Njegovo dejanje ne sloni na zavesti. Čeprav gre proti družbi.

Bojevnik upornik je zavesten, buden in sočuten, njegovo dejanje ni reakcija ampak akcija - ne proti staremu ampak za novo.

Nekonformist je samo proti staremu, proti vladajočemu, nima vizije za prihodnost, nima ustvarjalnega koncepta o tem zakaj je proti. Kaj bo storil če uspe?

Reakcija je v osnovi odvisna, saj reagiraš na nekaj, to tudi pomeni da je možno tvoje delovanje z lahkoto nadzorovati, samo ukazati ti je treba nasprotno od želenega in ti boš storil točno to, kar želim od tebe.

Nekonformist je vedno v rokah družbe in vladajočih, samo malo boj morajo biti prebrisani.

Bojevnika upornika pa ne morejo nikoli uporabiti za svoje namene, ker ne reagira na vladajoče. Ima vizijo prihodnosti, novega človeka. Dela za to, da uresniči te sanje. Njegov fokus je na neznani prihodnosti, potencialni možnosti, ne na vladajočih. Deluje iz svoje svobode, svojih sanj, svoje vizije. Njegova zavest odloča kam bo šel.

Reakcijo vedno določi tvoj sovražnik.

Vsa dejanja bojevnika upornika izhajajo iz njegovih sanj; so proti družbi - vendar je to samo slučajno. On ni proti družbi, je za novega človeka. Njegov pristop je pozitiven, ne negativen. On ni jezan na staro družbo, je poln usmiljenja in sočutja. Ustvarja nov svet.

Nekonformisti so skozi stoletja naredili veliko neumnih dejanj. Ljudi to vznejevolji, jih vznemiri, vendar ne pomaga pri preobrazbi sveta.

Nekonformisti so vedno obstajali, nihče jih ni križal.

Biti bojevnik upornik je zagotovo tvegano, nevarno.

To je samo za tiste ki imajo levje srce, ki so pogumni in imajo dostojanstvo človeškega bitja.

To ni za vse.

Samo nekaj bojevnikov upornikov je potrebno da ustvarijo uporniško družbo; ostali bodo sledili, vendar sami od sebe ne bodo uporni.

Človek ki živi brez nevarnosti sploh ne živi.

Lepota tega da živiš nevarno je v tem da danes živiš v vsej polnosti.

Bojevnik upornik zavrača, da bi bil kakorkoli zasužnjen - niti od Boga ne; od človeka pa itak ne.

Ne živite mlačnega življenja.

Nikoli, nikjer, nikdar ni bilo nobene varnosti.

Bojevnik upornik to razume: varnosti ni - zato je ne zahteva. Življenje je negotovo.

Vzemi življenje lahkotno. Bodi miren, neomajen in se giblji s silovitostjo in močjo ter dostojanstvom v neznano, v temo, in to radostno, plešoč.

Nimaš kaj izgubiti, samo dobiš lahko.

Raje pohitite, ali pa vaše zemlje več ne bo

Razlika med bojevnikom upornikom in revolucionarjem ni samo količinska, je tudi kakovostna. Revolucionar je del političnega sveta. Njegov pristop je politika, njegovo razumevanje je, da je dovolj, če se spremeni socialna struktura in človek se bo spremenil.

Bojevnik upornik je duhovni pojav.

Njegov pogled je, da moramo spremeniti posameznika, če hočemo spremeniti družbo.

Družba sama na sebi ne obstaja; to je le beseda, kot množica. Če jo boš hotel najti, je ne hoš nikjer našel. Kjerkoli boš koga srečal, boš srečal posameznika. Družba je samo skupno ime - samo ime, ne resničnost - brez resničnega obstoja. Posameznik ima dušo, ima možnost evolucije, spremembe, preobrazbe; zato je razlika ogromna.

Bojevnik upornik je samo bistvo religije. V svet prinese spremembo zavesti.

Če se zavest spremeni, potem bo sprememba ustroja družbe nujno sledila. Obratno pa to ni možno - in to dokazujejo vse revolucije, saj so vse spodletele.

Bojevnik upornik je še vedno nepreizkušena dimenzija.

Bojevnik upornik in njegovo uporništvo je sveto. Revolucionar ne zmore stati sam, potrebuje množico.

Potrebuje moč in moč kvari; in absolutna moč absolutno kvari. Vse revolucionarje, ki so si uspeli pridobiti moč, je moč pokvarila.

Svet je poznal le malo upornikov, vendar je sedaj pravi čas. Če se izkaže da ljudje niso sposobni ustvariti večjega števila bojevnikov upornikov, potem so nam naši dnevi na zemlji šteti.

Reforma pomeni preoblikovanje. Staro ostane, daste mu novo obliko, nov kalup, to je neke vrste obnova stare zgradbe. Njen izviren ustroj ostane.

Bojevno uporništvo je prekinitev s starim. Ni reforma ni revolucija. Je preprosto ločitev od vsega starega.

Bojevnik upornik preprosto izide iz starega, podobno kot kača zdrsne iz stare kože in se nikoli ne ozre.

Vse dokler ne ustvarimo bojevnih upornih ljudi po vsej zemlji, človek nima prihodnosti.

Prihodnost ne potrebuje revolucij.

Prihodnost potrebuje nov poskus, ki do sedaj ni bil poskušan.

Nasilje je prekršek

Bojevnik upornik mora biti nenasilen, iz čiste nujnosti. Vse dokler ni nenasilen ne more biti nosilec miroljubnega človeštva, človeštva brez vojn in razredov.

Moj pristop je spoštovanje življenja.

Bojevnik upornik bo pripravljen umreti, ne bo pa pripravljen ubijati.

Ne predstavljam si svojega bojevnika upornika brez meditacije; to je njegova osnovna izkušnja. In ko enkrat razumeš, da si nesmrten, kaj bi bil zaskrbljen, če te ubijejo. In če je milijone meditatorjev pripravljeno nastaviti svoje prsi pred puške stare in pokvarjene preteklosti, obstaja možnost: mogoče lahko to privede do spremembe v srcih tistih ljudi, ki držijo to uničevalno orožje v svojih rokah.

Bojevno uporništvo še ni bilo na široko preizkušeno. Samo z naporom milijonov meditativnih ljudi, z ljubečo tišino in mirom, in uničene hodo vse vrste ločevanj, ki ustvarjajo nasilje, ustvarili bomo prostor, razmik, ločitev, ki lahko reši človeka in življenje na tem planetu.

Družbena pravičnost je družbeno maščevanje

Kaj je za bojevnika upornika pravica?

To je eno izmed najbolj pomembnih vprašanj, ki jih je možno postaviti - iz preprostega razloga, ker ni odhajajoči človek nikoli poskusil odmakniti vzrokov nepravičnosti. Nasprotno, v imenu pravice, je bil maščevalen do posameznikov, ki se niso podredili družbenemu redu, establišmentu, vladajočim interesom. Obsodili so jih kot kriminalce, jih kaznovali - in mislili so, da je bila pravica obnovljena.

V resnici so bili ljudje, ki so jih kaznovali, žrtve.

Pravica ni bila obnovljena. Dejansko so se ljudje, ki so bili vzrok nepravičnosti v svetu, maščevali. Njihova maščevalnost je bila izpolnjena in ljudi so prestrašili, da ne bi na noben način šli proti družbenemu redu.

To je zelo čudno, da si skozi dolgo zgodovino ni nihče poskušal ogledati, zakaj nepravičnost sploh ohstaja. Samo posameznikov smo se lotili - in oni niso vzrok, samo simptom.

Na primer, revež je pod določenimi pogoji prisiljen krasti. Če v resnici želite ohnoviti pravičnost v družhi, je potrehno odpraviti njegovo revščino. Vendar ne, reveža vržete za nekaj let v ječo in povzročite še več nepravičnosti v družbi - ker so potem njegovi otroci prisiljeni postati berači ali žeparji, njegova žena je prisiljena postati prostitutka.

Bojevnik upornik si bo ogledal vzroke. Nihče ni rojen kot kriminalec, vsak je rojen kot modrec, nedolžen. V kriminalca ga pomanjša okolje, družba. Družba Bojevnika upornika bo odstranila vzroke. Na primer na Zemlji revščina ne bo dovoljena. S tem bo odstranila vsaj 50% kriminalnih dejanj.

Vsako kaznovanje je zločin.

Čudež denarja je v tem da ga je možno kopičiti. Žita ne morete kopičiti - zgnilo bo. Denar pa se nikoli ne postara. Razlike med razredi med reveži in bogatimi so zaradi denarja. Bojevnik upornik bo odstranil vse valute, ves denar.

Vsakdo mora imeti svoje potrebe zadovoljenje. Skupnost bo odgovorna za to.

Človek prihodnosti bo uničil vse vzroke nepravičnosti.

Pravica pomeni odstraniti vse vzroke nepravičnosti.

Vsi zločini so bolezni, bolestni. Ni potrebno kakršnokoli kaznovanje; potrebno je razumevanje in potrebno je zdravljenje.

Mir živi v tvoji hiši: vstopi in poglej

Če hočeš mir, sprostitev, vedrino, začni sedaj. Osvojitev nekih predpostavk ni nujna za to, celo, nepotrebna je. Mir ima samo en okus, povsem prijeten - to je najboljši okus existence same. Samo odvreči moraš vse kar povzroča motnjo, kar povzroča trušč, napetost, zaskrbljenost, tesnobo; ni ti potrebno doseči miru - zapomni si to.

Mir je že tam globoko v tebi.

Mir je snov iz katere si narejen.

To je sama tvoja zavest, tvoje bitje.

Miru si ne moreš želeti, ker je sama želja motnja. Želja je napetost, njen cilj je v prihodnosti ,mir pa je v sedanjosti.

Mir ni napetost.

Mir je nenapetost, sproščeno stanje prepustitve.

Ne obstaja niti najmanjša ambicija po miru. Ni želje, ni ambicije, saj vsaka želja sproži nasprotje, vsaka ambicija te odpelje stran od sebe.

V trenutku ko odvržeš vse svoje želje in ambicije, odkriješ, da sediš v miru znotraj svojega templja v svojem bitju.

Mir ni cilj, mir je tvoja narava. Karkoli preprečuje tvojo naravno rast, to je treba odvreči.

Bolj kot si zavesten, več miru bo zraslo iz tišine tvojega lastnega srca.

Eksistenca je edini tempelj

Bojevnik upornik se odpove preteklosti.

Preteklosti ne bo ponovil.

V svet prinaša nekaj novega.

Preteklost je uničila lepoto besede odgovornost, naredili so jo skoraj enako dolžnosti; pa v resnici to ni tako. Dolžnost je nekaj kar delaš z nejevoljo, npr, dolžnost do staršev, do otrok ...

Odgovornost pa je biti sposoben odgovoriti.

Vedete se lahko na dva načina: prvi je reakcija, drugi pa je odgovor.

Reakcija pride iz vaših preteklih pogojenosti; je mehanična.

Odgovor pa pride iz vaše sedanjosti, zavedanja, zavesti; je nemehaničen.

Biti sposoben odgovoriti je eno najpomembnejših vodil rasti. Slediš samo svoji zavesti.

Bojevnik upornik živi v družbi, se bori, bojuje, ne pobegne v gore. Ostati v množici in ji ne biti poslušen, poslušati pa svojo zavest, je izredna priložnost za rast. Kako se boš boril v votlini na himalaji? S kom se boš boril?

Bojevnik upornik ostane v družbi vendar ni več del nje. Ne bori se slepo. Če vidi da je kaj prav se temu pokori, in sicer zaradi svojega občutka pravičnosti, ne zaradi zapovedi drugih. In ko vidi da je kaj narobe, se temu upre - neglede na ceno.

Bojevnik upornik se bo odpovedal idealom, moralam, religijam, filozofijam, obredom, praznoverjem ... ne pa družbi sami. Ni strahopetec, vojščak je.

Bojevnik upornik je sam svoja svoboda

Stari morec je bil spoštovan, družba ga je častila. Sledil je predpisom in pravilom ljudi. Bil je del družbene strukture, nikoli ni bil proti katerikoli družbeni instituciji. Bil je tisti ki je sledil staremu, starodavnemu.

Njihovo edino zadovoljstvo je bilo, da so jih častili - toda biti čaščen - pomeni izredno hrano za ego.

Skratka stari modrec je bil pravo nasprotje bojevnika upornika.

Novi bojevnik upornik se ne bo podredil vladajočim in njihovim interesom. Povsem brezbrižen je glede spoštovanja drugih do njega, glede ugleda, časti, čaščenja; nobene potrebe nima po tem.

Za novega Bojevnika upornika je resnica edina religija, za resnico se je pripravljen žrtvovati, resnica je njegova religija, svoboda je njegova pot. In bit sam svoj, povsem sam svoj je njegov cilj.

Stari modrec je bil pritrjevalec, Bojevnik upornik pa je vojščak - vojščak proti vsemu kar je napačno in nečloveško, proti vsemu, kar je neumno in neznanstveno.

Stari modrec je bil hinavec, hipokrit.

Bojevnik upornik pa je pristno človeško bitje.

''Resnica človeka je iznad vsega in nad tem ni ničesar višjega.

Novi Bojevni upornik razglaša človeški ponos in smrt boga - in smrt vseh rešiteljev in prerokov in glasnikov, ker so se pretvarjali, da so višji in da so svetejši od običajnih človeških bitij.

Novi bojevnik upornik je razglasitev duhovnega komunizma. On nima hipotetičnega boga. Ima resnično človeško bitje. Je ustvarjalen. Daje svetu izziv: 'Ustvariti morate svojega boga znotraj človeškega bitja, biti morate bog.'

Novi bojevni upornik ne bo sprejel nobene krivde, kajti vse kar je naravno, je prav. To je treba očistiti, to je treba živeti - ne potlačiti, ne potisniti v nezavedno, ampak privesti v zavest.

Naredil bo, da bo življenje že v osnovi sijajno, tukaj na tej Zemlji, ne po smrti, ampak sedaj.

Vse, kar predstavlja za človeka zadovoljstv bilo obsojano. Bolečine, samomučenje, so bile podpirane. Beda, revščina je bila postavljena za duhovno vrednoto - "Blaženi so revni, ker bodo nasledili božje kraljestvo." Zelo čudno je to, da morajo ljudje, ki so dediči božjega kraljestva stradati in umirati v Etiopiji, da morajo stradati v Indiji, in ljudje, ki bodo prišli v pekel, uživajo vsa zadvoljstva, ki jih svet nudi. To je zelo čudna ureditev!

Novi bojevni upornik bo vnesel uporništvo v vse dimenzije življenja. To Zemljo bo preobrazil v raj. Iz vseh ljudi bo naredil bogove. Vsak človek ima zmožnost da postane bog - ker lahko postane prosvetljen, postane lahko čista zavest.

Novi bojevni upornik je prvi človek ki je naklonjen rojstvu plemenitega človeštva in da se bo plemenito človeštvo rodilo, je potrebno vse izmišljotine odstraniti. To so blokade, zapreke. Človeštvu so naredile izredno škodo; človeku so pustile samo rane.

Novi bojevni upornik bo pridigal zdravje in celostnost.

Življenje bo postalo naš edini tempelj.

Spoštovanje življenja bo postala naša edina religija.

Ambicija in tekmovanje: stebra družbe

Uporniki rojeni iz nasilja, se na koncu izkažejo kot proti-uporniški. V trenutku, ko pridejo do moči, njihovo uporništvo izgine. Pokažejo se tako grdi, kot so bili predhodniki, ki so jih nadomestili, ker skozi nasilje ne moreš ustvariti cvetlic ljubezni.

Velika bridkost preteklosti je bila v tem, da tisti, ki so bili miroljubni in ljubeči, tihi in ekstatični, niso bili uporniki. Niso zmogli razumeti da je možno uporništvo iz ljubezni, iz sočutja, iz ekstaze. Namesto da bi postali uporniki, so postali ubežniki. Zbežali so v gore, gozdove, da bi živeli mirno, tiho in blaženo življenje.

Uprli so se tisti ljudje, ki se niso bili sposobni upreti, tisti ki so bili sposobni upora pa so pobegnili.

Uspeli so tisti ki so bili polni nasilja in gneva. Toda ko so se bojevali, so postajali vse bolj in bolj navajeni na nasilje in ko je v njihove roke prišla moč, je prišla v roke nasilnih ljudi. Seveda so to moč uporabili za še več nasilja.

Ljudje niso enaki. To je osnova.

In drugo, moje razumevanje je, da mora biti vsakomur dovoljeno imeti osebno lastnino; samo da ne smejo biti razlike prevelike, biti morajo v človeških mejah.

Vsa dežela je lahko bogata.

Upor iz ljubezni, bojevno uporništvo iz ustvarjalnosti, iz meditativnosti - to je moje hrepenenje in to je moje upanje. In v tem upanju je upanje za celotno človeštvo.

Bude moramo pripeljati do uporništva. Samo v njihovih rokah bo nemogoče zlorabiti moč; nasprotno, sposobni bodo prečistiti moč. In samo v njihovih rokah je človekova individualnost varna. Ne bodo vsiljevali kakršnekoli enakosti, vendar bodo dali vsakomur enako možnost. Karkoli hoče kdo postati, dana mu bo enaka možnost. In vse bo odvisno samo od njegove sposobnosti.

Sem proti razredom revnih in bogatih ljudi, sem pa absolutno za osebno lastnino. Razlike ne smejo biti prevelike, vendar morajo biti dovoljene. Država ne sme biti lastnik vse zemlje.

Moj bojevnik upornik je meditator.

Ljubi mir, ljubi ljudi, ljubi njihovo dobrobit in naredil bo vse za njihovo naravno rast. Ne bo vsiljeval ideologije, preprosto bo vsakomur pomagal da je sam svoj.

Takšno bojevno uporništvo se še nikoli ni zgodilo.

Vendar je sedaj čas, pravi čas.

Če se ne zgodi, lahko izgubite vse upanje za kakršnokoli prihodnost človeške eksistence.

Stara družba je tako gnila da bo umrla.

Preden umre, dajmo ustvarimo semena za

novega človeka!

Uporniki potrebujejo: veljajo naj samo posamezniki

Vsaka množica je pisana množica, vendar ni noben posameznik pisan. Vsak posameznik je pristna zavest. V trenutku ko postane del množice, izgubi svojo zavest; potem ga nadvladuje kolektiven, mehaničen um.

Nobenih množic nočem na svetu.

Množica kot taka je je grda in zagrešila je največje zločine na svetu, ker nimajo zavesti. To je kolektivno nezavedno.

Zavest naredi nekoga za posameznika.

Množica je vedno iz ovc, vsi napori v preteklosti so bili usmerjeni v to da bi spremenili posameznika v zobec kolesa, v mrtev del množice. Bolj kot je nezaveden in bolj kot njegovo vedenje obvladuje kolektivno, manj nevaren je.Dejansko postane nenevaren. Niti svojega suženjstva ne more uničiti. Nasprotno svoje lastno suženjstvo začne slaviti - svojo religijo, svoj narod, svojo raso, svojo barvo.

Človek ki živi glede na množico, je prenehal živeti, je mrtev človek. Enostavno sledi kot robot.

Človek zlahka izgubi svojo majhno zavest v kolektivnem oceanu nezavednega. To je vzrok vseh vojn, vseh nemirov, vseh križarskih pohodov, vseh ubojev,kraje.

Posamezniki so v primerjavi z množico storili zelo malo zločinov.

Množica mora izginiti s sveta.

Samo posamezniki lahko ostanejo.

Samo posameznik je lahko bojevnik upornik in novi človek, temelj prihodnjega človeštva.

Upor: sedaj ali nikoli

Vsakdo je rojen nedolžen, miroljuben, ljubeč...ne da bi karkoli vedel o brezobzirnem tekmovanju na svetu, ne da bi vedel za jedrsko orožje, ki mu je pripravljeno za dobrodošlico, ne da bi kaj vedel o umazani politiki, ki je tisočletja trpinčila človeštvo. Toda še preden njegov mir, njegova ljubezen, njegovo zaupanje postanejo bojevna uporniška sila, začnemo uničevati vse, kar je lepo v njem in nadomestimo to z vsem, kar je grdega v nas. To je to, kar so nam storili starši; tako ponovimo predstavo.

Iz generacije v generacijo se prenaša ista bolezen iz ene roke v drugo. Z vsemi dobrimi namerami vsi na svetu, starši, učitelji, vodje, duhovniki, vsiljujejo ideje tekmovanja, primerjanja, ambicij, in tako pripravljajo vsakega otroka na težko borbo, s katero se bo soočil v življenju - z drugimi besedami, na nasilje, agresivnost. Vedo, da vse dokler nisi agresiven, boš ostal zadaj. Uveljaviti se moraš in to s silo, in tekmovati moraš, kot če bi šlo za vprašanje življenja in smrti. Vse to je zgradba našega izobraževalnega sistema.

V tekmovalni družbi nimaš nobenih prijateljev.

Želim neambicioznega, netekmovalnega človeka, človeka, ki nima želje po moči, da bo bojevnik upornik. Vsak otrok lahko postane takšen bojevnik upornik; vse kar potrebuje je da ga ne odvrnemo od njegove nedolžnosti.

Dokler nimate dovolj sočutja, ljubezni, tišine srca, globoke notranje meditacije, ki vam da več svetlobe, več zavesti, niste izpolnili mojih pogojev. potem je vse kar storite prav.

Iz ljubezni je vse prav.

Ljubezen je tista magija, ki vse preobrazi v pravilno.

Tvoja svetloba je edina prava svetloba - zate

Nekdo ki ni upornik ne bo prišel v mojo bližino. Samo dejstvo, da se mi približa, je zadosten dokaz, da je upornik.

Tisti ki niso uporniki bodo proti meni, kajti vse, kar pravim, je proti preteklosti človeštva - proti vsem njegovim tradicijam, kulturam, civilizacijam, religijam.

Vsakdo je rojen upornik, ker je vsakdo rojen kot sam svoj posameznik.

Vsakdo je rojen upornik, prav zato je tako lahko preobraziti vsakogar, ki je še živ. Samo malo razumevanja, majhna spodbuda in pomaga se mu lahko odvreči celotno preteklost in bo prerojen. Vsakdo lahko postane bojevnik upornik.

Popolna svoboda - nič manj

Bojevnik upornik nima poti, ki bi ji sledil; tisti, ki sledijo katerikoli poti niso uporniki. Sam bojevni uporniški duh ne potrebuje vodstva. Je svetloba sama zase.

Biti blažen pomeni da imaš prav.

Biti beden pomeni da se motiš.

Bojevnik upornik poti kot takšne nima.

Hodi in dela svojo pot, ko hodi.

Najdi smer, ki ti prinaša radost. Giblji se proti zvezdi, ki zazveni v tvojem srcu. Ti moraš biti odločujoči dejavnik, nihče drug!

Prav zaradi tega sem govoril o srednji poti, ko sem nasprotoval ljudem, ki so sledili skrajnosti, ker skrajnost ne more nikoli biti celota. To je samo en pol, samo polovica življenja.

Človek ki hodi po srednji poti, zlati sredini - točno v sredini - ima obe skrajnosti, kot dve krili, ki se dotikata skrajnih kotov. V svojem bitju razume vso polarnost. Stoji v sredini, vendar njegova krila segajo sočasno na oba ekstrema.

Živi celovito življenje.

In pomni, tvoja pot ne bo pot kogarkoli drugega, ker je vsak posameznik tako edinstven, da izgubi svojo identiteto, svojo individualnost, če sledi poti nekoga drugega; in to je najlepše izkustvo v eksistenci.

Svoje edinstvenosti ne moreš izgubiti.

To je prav tvoje bitje.

Religije niso bile učiteljice resnice.

Religije so bile samo zasužnjevalke človeštva

Poskušale so pripeljati v svojo čredo toliko ljudi, kot so le zmogle, ker število daje moč. In bojazljivci so bbili pripravljeni slediti čredi, množici, ker so se strahopetci počutili osamljene, prestrašene.

Bojevnik upornik je resnično duhovno bitje. Ne pripada nobeni čredi, ne pripada nobenemu sistemu, ne pripada nobeni organizaciji, ne pripada nobeni filozofiji. Preprosto rečeno: ne sposodi si sebe od drugih.

Prosvetljen upornik bo zatresel prestole moči

Možno je biti upornik, ne da bi bil prosvetljen. Prav tako je možno biti prosvetljen, ne da bi bil upornik. Vendar bosta oba mlačna. Nekaj bo manjkalo, nekaj, kar je zelo bistveno. To bo skoraj kot truplo - duša manjka.

Upornik, ki ni prosvetjen živi v slepoti, v nezavedanju, v temi. Ne ve, kaj je prav in kaj ni prav - nima jasne vizije. Ne more odpreti src drugih ljudi za rojstvo novega človeštva - on sam še ni rojen. Njegovo uporništvo ni nič drugega kot vrsta razmišljanja.

Je revolucionarni mislec, je filozof, vendar ne ve točno, kako se bo ta noč končala in kako bomo ustvarili novo zoro...kako bo sonce vzšlo in kako bodo ptice ponovno pele in se cvetlice odprle. Vendar je sposoben sanjati, razmišljati. V preteklosti je bilo mnogo filozofov, ki so jih imeli za upornike, velike upornike, vendar ni od njih prišlo ničesar drugega kot samo lepi odlomki misli - nepovezane, neznanstvene, nestvarne, nezmožne preobrazbe v stvarnost.

Upornik, ki ni prosvetljen, je slep upornik - ne samo slep, ampak tudi pijan - in njegovo uporništvo je vrsta reakcije. To je originalen pomen besede 'upornik' - boriti se proti nečemu, upirati se. Vidi lahko, da je nekaj narobe, nekaj je potrebno uničiti; njegovo življenje ni svobodno, torej mora imeti na nogah verige, lisice na rokah in zlomiti jih je treba. Osvoboditi se mora. Vendar so to vse predpostavke.

Nekaj je gotovo: pozna bedo, pozna trpljenje; ve, da je bilo to človeštvo znižano skoraj na nivo živali, da je bil njegov ponos uničen, njegovo dostojanstvo povsem zatrto. Vsaj zaveda se, kaj mu je bilo odvzeto in se začne boriti proti temu. Njegov upor je reakcija, negativen. Bojuje se proti nečemu, ne bojuje se za nekaj.

Prosvetljen človek, ki ni bojevnik upornik, je na enak način polovičen. Ve, kaj je potrebno doseči, pozna zmožnosti človeka, pozna zelo oddaljene blaženosti, ki so za človeštvo možne. Vendar se ni pripravljen boriti proti obstoječi družbi, obstoječemu suženjstvu, proti vsem oviram in preprekam, ki obstajajo med prihodnostjo in sedanjostjo, med starim in novim človekom. Ta vrsta prosvetljenega človeka je obstajala in častili so ga - častili so ga stari ljudje, tradicionalni in ortodoksni, konvencionalni in zakoreninjeni v starodavni dediščini.

Prosvetljen človek ima vizijo boljše prihodnosti, boljšega človeka, vendar nima poguma, da bi se boril za to, se boril proti tradiciji, proti konvencionalni strukturi družbe in staremu umu, pogojenemu in zakoreninjenemu - ker živi od njegove dobrodelnosti, živi od njegovega spoštovanja in izkazovanja časti ter čaščenja. Ni dovolj pogumen, da bi se odpovedal vsej spoštljivosti, ki mu jo izkazujejo; da bi pozabil na to, da ga ima za svetnika in modreca gnila stara preteklost in da bi bil samo nihče - obsojan, mogoče križan, vendar boreč se proti temu, kar je napačno in boreč se za to, kar je pravilno in bi bil blagoslov za vse.

Torej sta oba obstajala: neprosvetljen upornik in modrec, prosvetljen, vendar ne uporniški. Hočem, da povsem jasno razumete, da vse dokler ni človek oboje, prosvetljen in uporniški sočasno, ni celosten. Nepopoln je, ni popoln; nekaj manjka. Ni bogat, ni tako bogat, kot bi lahko bil, če v njem ne bi nič manjkalo.

Moje pojmovanje prosvetljenega človeka je, da je uporniški, povsem bojeven uporen človek. Zame sta postala bojevno uporništvo in prosvetljenje skoraj sočasna pojava, harmonična enota, organska celota. Zato vam pravim, da prinašam v svet novega človeka - novega bojevnika upornika in novo prosvetljeno bitje združeno v eni sami osebi, v vsakem posamezniku.

Ta združitev je postala absolutno nujna.

Samo nekaj upornih prosvetljenih ljudi po svetu ...

in vsi prestoli moči se bodo začeli tresti.

Ti ujemi plamen

Ni vprašanje kako se lahko to bojevno uporništvo razširi kot požar. Vprašanje je, da ti ujameš plamen, da ti postaneš bojevnik upornik. Ne skrbi, kako naj svet zajame uporniški duh. Ti si svet, vsak posameznik je svet.

Ne skrbi glede drugih!

Vsakdo mora misliti nase. Če bo hotel ohraniti svojo organsko enost mora postati del velikanskega upora, o katerem govorim. Ta upor bo religija prihodnosti. Vendar mora vsak posameznik prevzeti odgovornost na svoja ramena.

Samo nase misli, to je dovolj.

In če postaneš bleščeč, če ljudje vidijo oboje, Zorbo in Budo v tebi, boš ustvaril velik izziv za vse okoli sebe.

Uporništvo je vedno nalezljivo; to je ognjen vihar.

Vendar moraš ti imeti plamen.

Potem boš, kjerkoli se boš gibal, zanetil ogenj v ljudeh - ljudje začnejo sijati z novo svetlobo, z novo vizijo, z novo idejo in novim konceptom človeka in njegove prihodnosti.

Sprašuješ kako naj ta ogenj postane ognjen vihar na zemlji. Samo mešaj dalje.

Največja ljubezenska zadeva

Devocija (vdanost, požrtvovalnost) ni pot.

Ni je potrebno prepotovati.

Vdanost je način spajanja z existenco in staplanja z njo.

Je ljubezenska zadeva.

Ljubezen je spojitev s posameznikom, globoka intimnost dveh src - tako globoka, da začneta dve srci plesati v isti harmoniji. Čeprav sta srci dve, je harmonija ena, glasba je ena, ples je eden.

Kar je ljubezen med posamezniki, je devocija med enim bojevnikom in celotno existenco.

Devocija ni pot.

Je smrt osebnosti.

To kar je smrtnega v tebi, samo odvržeš; samo nesmrtno ostane, večno ostane.

Devocija je najvišja oblika ljubezni.

To je položaj mojstra, kar se upornika tiče.

To je samo most. Zapomni si, ne naredi svoje hiše na njem. To mesto ja za to da greš dalje. [Jezus]

Ta trditev se nanaša na življenje. Življenje je most. Ne naredi hiše na njem. ...

Za upornika sta ljubezen in mojster soznačna.

Ko postane njegova ljubezen z mojstrom tako globoka, da si ne more zamisliti sebe kakorkoli ločenega, se ljubezen sama preobrazi v nove višine. Ta višina je poznana kot devocija.

Vzemi življenje kot čudovito šalo.

V čem je skrivnost pravega bojevnika upornika, da mu dovoljuje uničiti stare strukture, stati nasproti celotnemu svetu, in kljub temu ostati ne-resen?

Skrivnost ni ravno skrivnost.

To je odprta skrivnost.

Pravi bojevnik upornik razume trenutnost življenja, gotovost smrti; zato ga ne more nič prestrašiti, nič ga ne more prisiliti v kompromisarstvo. V takšnem trenutnem življenju je povsem sposoben živeti brez vsakega kompromisa in ko je smrt zagotova, potem sploh ni potrebe po kompromisu.

Ker je življenje tako kratko, lahko bojevnik upornik stori, karkoli je sposoben storiti s celim svojim bitjem - karkoli rad ustvarja in karkoli je potrebno uničiti, da se ta stvaritev zgodi. Ni destruktiven; celo če mora uničiti, je to vedno v pomoč ustvarjalnosti. In še vedno ostane...ker ni reakcionar, proti nikomur se ne pritožuje, ostane igriv, ker je vsa ustvarjalnost igrivost. Ni resen, ker je resnost tudi del starega človeka.

Novi človek, bojevnik upornik, ima izreden smisel za humor. Smeji se lahko smrti v obraz. Ko živi, ko se bojuje, ko ustvarja ali uničuje, ni nikoli resen; hihita se z radostjo. Ni bedna oseba - prav proti temu se upira. Želi, da je ves svet napolnjen s smehom; želi ustvariti religije, zasnovane na smehu kot najbolj osnovno doktrino.

Vzemi življenje kot čudovito šalo. Ni ničesar zaradi česar bi lahko bil resen.

Samo buden bodi, poglej naokoli in presenečen boš, kako veliko lepega zamujaš.

copy by osho