Brez pretiravanja lahko rečemo: ČLoveštvo postaja malodušno. Ker živimo živimo in dihamo v zastrupljeni atmosferi, je razumljivo, da to velja tudi za druga naravna kraljestva. Z nami vdihujejo strupene vplive popolnoma gnilih in propadlih etrov in onostranskih-astralnih žarčenj tudi rastline in živali. Izgleda, da se ta psihična poguba samo še povečuje in izgleda da temu ne bo nihče ušel. Predvsem pa je prizadeta mlajša generacija in ta pritisk bo vedno močnejši.

Priče smo, kako se v našem času vedno bolj širijo takoimenovane "duševne bolezni". Na prvem mestu je zagotovo stres. Stres biča vedno močneje. Stanje je po zadnjih podatkih že kar alarmantno. Občutki, čustva in bolečina niso zaznava našega telesa, tmeveč so povsem duševne narave.

Bolezni, pomanjkanje ljubezni, razočaranja, zatirane potrebe, neizživeta agresivnost, vse to prikliče napetosti, ki niso premagane in so potisnjene v nezavedno duševno realnost. Tako potisnjena, v določeni meri izgnana vsebina duše, ki se po določenem času utelesi, se torej pokaže na ravni telesnega in pride na ta način do izaza.

Novalis je imel prav, ko se je že pred sto leti vprašal: "Ali niso vse bolezni v resnici duševne bolezni?" Da bi razumeli zakaj prihaja do teh bolezni in kaj se dogaja, si moramo za hip v spomin priklicati duhovno anatomijo človeka. Stare religije človeka imenujejo "mikrokozmos". To je energijska okrogle jajčaste-avrične oblike.

Z drugo besedo bi lahko ga lahko poimenovali "avrično bitje". Ta okroglasta oblika vsebuje sedemkratno telo, oziroma sedem teles. Štiri gosta zunajna telesa predstavljajo našo osebnost-persono ali "nižji jaz" , psiho, notranja tri telesa pa globlje ravni duha in sedmi najgloblji se imenuje "Višji jaz".

V našem "Višjem jazu" so zapisane vse naše izkušnje in rezultati vseh preteklih inkarnacij-utelešenj. In ta preteklost je naša karma. Pogosto namesto o karmi govorimo o usodi. "Salus" se imenuje zdravje. Tako je usoda torej "primerno zdravje". Očitno, je torej, da karma ali usoda ne predstavlja kazni, ampak nas pripelje do ozdravitve našega bolezenskega stanja.

"Višji jaz" je nastal iz samovoljne želje "jaz želim biti bog", to je ta luciferski princip, ki zbira astraln-onostranske moči, ki pa največkrat niso božanske energije. Najpogosteje se zadovoljujejo nižje želje, nagoni, instikti in eros. Torej želje"začaranega kroga" našega sveta.

Prav tako pa vnaš svet sedemkratni sistem iz duhovnega sveta pritekajo božanske moči, oz Interkozmično žarčenje (Sveti duh), katerem pa se naša nižja narava upira. In ta stalen, upirajoči se nagon povzroči konflikt, nezavedno borbo. Bolezen je torej nižje hrepenje, ki pride na dan kot sklop bolezni.

Kot vemo ssmo sedaj v Vodnarjevi dobi, za nami je 26.000 let razvoja. Sledi nov razvoj človeštva vendar ne v telesnem smislu saj smo kot fizično telo popolni. Drugače pa je z ostalimi finejšimi telesi. Ta duhovni razvoj je sedaj v polnem teku, vendar pa je pogoj, da imamo o tem prave informacije, da lahko na osnovi le teh pravilno odreagiramo.

Te božanske moči povzročajo na finejših nevidnih telesih velik pritisk, na fizičnem telesu to doživljamo kot izločanje hormonov preko endokrilnega sistema naših žlez. In ta finejša področja imenuje današnji človek "psiha".

Tako se je v zadnjih sto in nekaj letih razvila znanost, znanost o funkciji in ozdravitvi duše, znanost, ki se imenuje psihiologija ali psihoterapija. V zadnjih dvajsetih in nekaj letih je kot posledica začetnega časovnega obdobja Vodnarja močno narastel interes človeštva po nevidnih finejših dogajanjih v svetu in pri nas. Iz tega zanimanja je prišlo v zadnjih letih do velikega števila psiholoških metod zdravljenja.

Od vsem več ali manj znane klasične "analitične terapije" se spekter širi preko telesnih metod in dihalnih tehnik, do upravljanja s silami onostrantstva. Pozitivne miselne samosugestije in magične uporabe manter, naj bi posamezniku pomagale, da prežene negativno iz svojega sveta, da pride do uspeha, denarja in ljubezni.

Čakre( kolesa-kozmični ventili) bi morale biti prebujene s pomočjo določenih masaž in vaj dihanja, do izsiljenega potovanja izvenh fizičnega telesa (astralna projekcija). Največ pa se pričakuje od takoimenovanega prebujanja Kundalini. moči. Od Kundalini (energija zvita v obliki kače v predelu križnice) moči se pričakuje neizmerno obilje ozdravitve. Še bolj pa se od nje pričakuje prebuditev kozmične zavesti, s katero bi bil človek lahko prosvetljen in bi se duševno in telesno brez bolečin vzdignil nad vsakdanje probleme življenja.

Temu sledijo šamanistični obredi in drugi religiozni rituali, hoja po žerjavici, kje se obvladujejo elementi narave. Vse to nam potrjuje, da ima človek močno željo, da bi se počutil zdrav, močan, pomemben in ekraten-celovit. Oglejmo si malo globlje naš vzrok trpljenja, v ta namen si ogljejmo zanimivo smer, ki je že dolgo prisotna širom sveta.

Njihovi predstavniki o tej terapiji govorijo o procesu ozdravitve, preko katere bi človek lahko ponovno prišel do prvobitne enosti, v kateri je bil pred padcem iz tega stanja. Takole pravijo: "S pomočjo spoznanja dobrega in zla, je človek iz izvirnega greha razdelil svet na dve polovici in sebe postavil v svet dobrega". Toda s tem je človek zlo potisnil v globoke plasti podzavestnega in to ga dela bolanega.

Vzroki za prejšnja travmatična dogajanja, človekovega trpljenja, niso več v teh travmatičnih dogajanjih, ampak so to zla dejanja iz njegovih prejšnjih življenj ali življenja, izvlečena iz karmičnega zakona, zakona vzroka in posledice delovanja s katerimi se človek ne indentificira. Pot ozdravitve bi tako bila uspešna, da bi se človek spet lahko poistovetil, bil ozaveščen nezavednega zla, te sence, te karmične krivde. Samo tako bi se teme zla lahko preobrazile v svetlobo?

S pomočjo preproste tehnike se na alfa-thet možganske frekvence človeka pripelje v zopetno spominjanje in obujanje takšnih hudobnih del iz prejšnjih življenj, da bi jih še enkrat pregledal z notranjim duhovnim očesom in da bi jih čustveno še enkrat doživel.

S tem mora sprejeti, da je grešil. V nadaljevanju je njegova naloga v vsakdanjem življenju, da vse pravilno ovrednoti in da na novo greši. Vedno si govori: vse kar je, je dobro. Torej človek sam sebi dovoli (si oprosti) enakopravnost dobrega in zla. Tako človek najde sebe in je ponovno ozdravljen in popolen.

Naša osebnost je kopija astralnega-avričnega jaza, taka struktura nam je znana kot horoskop. Osebnost po tej sliki iz dvanajstih zodiakalnih moči stoji v vzročnem odvisnem delovanjuv avričnem bitju. Če se ti zapisi, ki jih vsebuje naš jaz-višji jaz dvignejo v našo dnevno zavest, se na novo oživijo energije, ki so vezane na dogodke, izkušnje in doganja.

S tem se ponovno prebudijo strasti,hrepenenja, ki so vezana izza takšnih del. Strasti, misli in čustva silijo človeka na koncu na določena dela, kar vse skupaj lahko pripelje do še večje vezanosti v materialnem svetu, vse skupaj pa lahko pripelje do še večje vezanosti in okamenitve, pot osvoboditve pa še bolj otežuje in zavlačuje.

Da se lahko ozdravimo v duši in duhu, nam je potrebna pomoč Kristusove moči, torej čiste božanske zavesti, kajti le tako smo popolnoma zaščiteni, saj vemo da brez te moči ne moremo ničesar bistvenega storiti. Ko se nam duhovna ljubezen pojavi v srcu, bomo vedeli kaj je prava in resnična ozdravitev.

In samo s pomočjo te moči smo v stanju izreči:" Odidi od mene lucifer-zapeljivec". Tako lahko stara karma ugasne! To pa dejansko pomeni odpuščanje karmične krivde od Boga! "In odpusti nam naše dolge kakor tudi mi odpuščamo..." Nasprotno pa se od človeka v terapiji zahteva, da si sam oprosti to težko karmično breme.

Ljudje, ki so brez te pomoči svetlobe, brez pravega znanja o Bogu, Prasili padejo v depresijo, saj se s svojo ponovno spoznano krivdo ne znajo spoprijeti. Njim nanjka moč - mantram, ki pravi:" Pridite k meni vsi, ki ste obremenjeni, jaz vas bom razbremenil." "Zmorem vse stvari skozi Kristusa."

Spoznali smo, da nam je potrebna oporna točka od zunaj in v sebi. Resnične ozdravitve ni brez te pomoči. Psihoterapija nam lahko veliko pomag nam je v veliko pomoč vendar pa nas ne more ozdraviti. Resnična ozdravitev je v duhu, spoznanju in notranjemu vodstvu.

Miran Zupančič