» In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« ( Evangelij po Janezu 8, 32) Kaj je resnica, o kateri govori evangelij? In kako ta resnica izgleda? Od pomnimo se čisto vsak človek bori za svojo resnico in prav vsak za svojo svobodo.«

Iz svetovne zgodovine lahko zelo dobro razumemo kaj je to resnica in svoboda. Vemo, da se je za resnico in svobodo treba boriti. Siguren sem, da vsak človek vsaj enkrat v svojem življenju odkrije, da ne more zares svobodno govoriti in delovati, tako kot bi sam hotel. Ja resnica je lahko tudi hudo nevarna. No ko enkrat človek res globlje premisli, vsakdo spozna, da v resnici nima pojma, od kod človek in človeštvo prihaja Globoki uvid doseže največkrat po dolgi poti notranjih in zunanjih bojev. Tako tudi pot do resnice in svobode je očitno prav tako v znamenju meča.

Sam Jezus v Evangeliju po Mateju ( 10, 34) pravi:« Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo, nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.« No Jezus ni to, kar je iz njega naredila teologija, ampak čisti dušni človek, ki živi v resnici in svobodi. Je eno z Božanskim poljem življenja. In zato lahko reče, da se bo vrnil v kraljestvo svojega očeta. Njegove besede : Sledite mi, nas vabijo da prav tako hodili po poti resnice in svobode.

Sila-Moč, v kateri in iz katere priča, objame celotno človeštvo in nagovarja vsako srce, ki stoji pred vrati poti k vrnitvi. Samo žarčenje božanske luči se ljudi dotakne in preseže omejitev njihovega jaz-ega, ki pa vir vseh nasprotij. Seveda pa ljudje ta klic lahko razumejo tudi narobe. Namesto , da bi svoj ego-jaz predali in sledili Jezusu Kristusu ga » betonirajo« in delajo še močnejšega in tako se zapirajo v svojo samo-zagledanost. Prepričani so, da so le oni poklicani k posebni nalogi-poslanstvu, da so le oni spoznali ta svet in Boga.

Pri narodih, ki kultivirajo( vsevednost) tovrstne občutke, kmalu nastane prava trdnjava zmotnega prepričanja. Svoj svet, svoje misli, svojo vero dvignejo na piedestal. S tistimi, ki verjamejo v tako iluzijo, z lahkoto preračunljivo ravnajo. Opaziti je, da podpirajo netolerantnost in prav tako hitro zagrabijo za meč ali pa porabljajo bolj prefinjeno uničevalno orožje, ki je medtem nadomestilo meč. In na ta način so in še vedno tečejo potoki krvi v imenu njihove lastne resnice in seveda njihove svobode.

Prav zaradi takih grenkih izkušenj pa se v človeku nekaj spremeni. Začne se spraševati, če so »veliki voditelji« zares imeli prav, ali je svobodo zares prineslo prelivanje krvi. Taka vprašanja si »zmagovalci in premaganci« postavljajo po koncu vsake vojne, ko ližejo svoje rane. Pararelno pa zelo, zelo počasi začenja nato svetiti druga luč, notranja luč, na katero pa ne vplivajo ideje o resnici in svobodi množic.

Nekako pred približno 700 leti so si začeli na zahodu prizadevati za svobodo. Tako se sledili upori proti knezom in visokim cerkveni duhovščini, katerih zakoni so se jim kar na enkrat zdeli slabi, saj niso ujemali z novo nastalimi zahtevami po pravičnosti, resnici in svobodi posameznika, torej pri čisto » fundamentalnih svoboščinah« posameznika, ki jim danes pravimo temeljne pravice človeka.

Evropsko plemstvo in duhovščina so predstavljali tretjo stran, meščanstvo pa se ni pustila več tako omejevati. To je neizbežno pripeljalo do francoske revolucije. Ideali kot » svoboda, enakost in bratstvo«, ki so bili napisani na njihovih zastavah , se seveda ogreli srca množic. Ali prvotno ljudje niso bili svobodni, enaki in bratje? Ti visoki ideali so zrcalil nekaj prvotnih temeljnih pravic in dolžnosti, ki so zasidrane v naših človeških srcih.

» Jasnovidni misleci-vizionarji so hoteli doseči raj na zemlji. Podjarmljeni in izkoriščeni človek tistega časa je seveda nove ideje krčevito zgrabil z obema rokama. In kakšen je bil rezultat? Ja slab. Tudi danes se močni razvijajo na škodo šibkih, ubobožanih in prevaranih ter šibkih. Tako kot so knezi in cerkvena hierarhija vladali v cerkveno – fevdalnem sistemu.
Liberalni gospodarski sistem na nastal zato, da bi omogočil gospodarsko močnim izkoriščenje gospodarsko šibkih!

In tako se je bakla svobode postopno ugašala, enakost se je hitro končala in bratstvo je veljalo le za tiste, ki so enako mislili in živeli. Nato je prišlo do ponovnega upora vodilnih duhov. Vse je gnalo nekaj nedoločenega globoko v njihovem bitju in zaradi hrepenenja, da bi osvobodili soljudi njihovih verig, so tako širili ideje o socialistični in komunistični enakosti. Da pa bi širili svoje ideale, so tekali naokrog z rdečo zastavo. Nekdo je nekoč rekel...