Višji in fizični jaz
Zemlja človeško bitje označuje kot fizično bitje, ki vsebuje celo dušo. To je bilo stanje, v katerem smo bili, ko smo prišli prvič na Atlantido. Vendar smo se srečali s težavami in se navsezadnje odločili razdeliti dušo na dva dela. Duša je bila razdeljena na ''fizični jaz'' – okrog 25 procentov celotne duše in na ''višji jaz'' – preostalih 75 procentov duše. Ta delitev se je zgodila pred 7.000 leti in od takrat smo v tem deljenem stanju (glej Sinteza).

Vendar pa smo si zastavili časovni okvir 7.000 let, da bi odkrili pot, kako nazaj v fizično telo ponovno spojiti oba vidika duše. To je proces, ki ga trenutno prestajamo. Če želimo razumeti, kaj to pomeni, si moramo pogledati dalje povezavo telo/duša.

Kot smo videli že prej, prične duša po oploditvi jajčne celice, pri približno 800 delitvah celice, izdelovati zelo poskusno zvezo z rastočim zarodkom. Zveza duše z zarodkom ostane omejena do približno 16-tih tednov nosečnosti. Ko se zarodek razvija, se v maternico dodajo vsi spomini ali nepopolnosti iz minulih življenj. Duša se po približno 16-tih tednih odloči, če vsi dodani spomini v zarodek delujejo pravilno. Če se spomini niso dodali pravilno, pride do splava zarodka. Če pa so se spomini dodali pravilno, potem se prične duša vrisovati v telo.
To vrisovanje duše v telo ima tri stopnje:
Pri približno 16-tih tednih zarodek zaživi in se odziva na mater.
Ob rojstvu ali tik pred njim, se v telo vriše dovolj duše, da otrok postane neodvisen od matere.

V puberteti se vriše še zadnji del duše, ki mora za to življenjsko obdobje biti vključen v telo. Duša ni nameščena v posebnem predelu telesa, temveč ''namoči'' vsako posamezno celico telesa. Telo zavzame obliko duše in duša nastani telo. Ali vsaj ''fizični vidik'' duše nastani telo, ''višji vidik'' ali višji jaz pa ostane zunaj fizičnega telesa, vendar zelo tesno povezan z njim.
Toda v tem življenju bomo ponovno napisali pravila.
Do konca leta 2012 bomo prestali proces, pri katerem bomo vrisali višji jaz v telo – ponovna združitev duše – in ta proces vpliva na našo DNK.

Spremembe DNK

Kot smo prikazali zgoraj, smo navajeni, da ima naša DNK vijačnica dva snopa. To pa zato, ker smo živeli vrsto življenj, da bi se naučili, kako spraviti celo dušo nazaj v telo – Človeški načrt. Pri tem načrtu je zadnjih 7.000 let sodelovala vsaka duša, ki se je odločila, da se na Zemlji utelesi v fizičnem telesu.
Da bi lahko izpeljali ta načrt, smo na Zemlji, med življenjem v fizičnem telesu
prestali vse, kar smo morali prestati.

Ko smo prestali vsako izkušnjo, smo izkušnje shranili kot spomine v 22 procentov naše DNK, ki je v ta namen tako oblikovana. Ko pa smo zaključili vsako življenje, smo pregledali naše spomine z našimi višjimi jazi in prenesli pomembne in koristne spomine v 75% naše DNK, ki shranjuje naše spomine iz minulih življenj.
Ko smo nadaljevali z našim naslednjim življenjem, smo obdržali spomine minulega življenja, toda popolnoma izbrisali 22 procentov, potrebnih za naše novo življenjsko obdobje.
Z nadaljevanjem združevanja duše in vključenjem višjega vidika duše, smo morali narediti prostor spominom, ki jih je uskladiščil višji jaz.
Ti dodatni spomini so vse, kar se nam je kadarkoli zgodilo, odkar smo bili prvič ustvarjeni. To so vsi spomini iz časov preden smo prišli na Zemljo in zavzeli fizično telo, kakor tudi vsi spomini iz časov med fizičnim življenjem.

Vključevanje teh ''višjih'' spominov v fizično telo zahteva veliko količino dodatnega fizičnega spominskega prostora.
Z drugimi besedami, moramo dograditi več snopov v našo DNK.
Zadnjih dvajset let je večje število člankov v zdravstvenih revijah svarilo, da se mnogo otrok rojeva z ''mutacijo''. Ta mutacija je vidna pri otrocih, ki imajo celo do pet snopov v njihovi DNK vijačnici. Zaradi zaostalega znanja znanstvene skupnosti, oni ne vidijo to spremembo v DNK kot pozitivno in naravno napredovanje, temveč prej kot genetsko mutacijo, ki bo izbrisala človeško raso.

Večina ljudi bo poznala te otroke, z dodatno DNK, pod imenom ''Indigo otroci'', ''Zvezdnati otroci'' ali ''Mavrični otroci''.
Kar dela te otroke tako posebne je dejstvo, da se rodijo z večjim procentom duše že vključene v njihova telesa. Tu so, da nam pokažejo, da je sprememba v takšnem merilu ''normalna''. Kar vidijo znanstveniki kot ''nevarno'' mutacijo njihove DNK, je dejansko otrok, rojen z večjim znanjem o sebi, znanjem o svojem poreklu in znanjem o svojih minulih življenjih – skrajno pozitiven korak.
Kar zadeva tiste od nas, ki smo bili rojeni z dvema snopoma DNK vijačnice in prestajamo proces ponovne združitve duše, pa je slika malo drugačna.
Ker pričenjamo z vključevanjem več svojega višjega jaza v fizično telo, pričenjamo nalagati spomine iz ''skladišča'' svojega višjega jaza. Z nalaganjem teh spominov se naša DNK tako naravno širi.

Več svojega višjega jaza, ko vključimo, do več spomina lahko dostopamo in več snopov v naši DNK se zgradi. To je naraven proces in se ga ne da prisiliti. Ne moremo zgraditi več snopov v naši DNK, ne da bi vnesli več svoje duše.
Zato so delavnice, ki obljubljajo, da vas bodo naučile, kako zgraditi 12 snopov k vaši DNK, prava sramota. Ne morete zgraditi več DNK brez vnosa več duše in več duše lahko vnesete le, če ste pripravljeni. Vaš višji jaz pa je tisti, ki odloča o tem, kdaj ste pripravljeni.
Ne glede na to, koliko meditacij izvedete, če vaš višji jaz meni, da niste pripravljeni, potem se ne morete spremeniti in zgraditi več DNK.
Razlog, da se DNK delavnice in terapije tako širijo je v tem, da za njimi stoji določen načrt in ta načrt ni v pomoč ne vam in ne človeštvu – glej kasneje.
Torej, koliko snopov DNK bomo navsezadnje zgradili?

Ko smo živeli na Atlantidi in v fizičnem telesu imeli vključeno celo dušo, smo imeli v DNK nedotaknjene spomine. Ta DNK, s polnim spominom, je vsebovala do 13 snopov v DNK vijačnici.
Zelo neverjetno je, da bi tisti od nas, ki trenutno prestajamo proces ponovne združitve duše, bili sposobni zgraditi vseh 13 snopov. Bolj verjetno bomo dosegli vseh 12 snopov.
Situacija biti prikrajšan za 1 snop, od najboljšega, ni neuspeh na naši poti. Niti ne pomeni, da ne bomo imeli združeno celo dušo. Razlog ima opravka z našo fizično naravo. Na Atlantidi smo imeli celo dušo v telesu, kar je pomenilo, da so bila naša telesa po fizični gostoti takrat veliko lažja, kot smo jih navajeni zadnjih 7.000 let.
Med zadnjimi 7.000 leti človeškega načrta smo postali veliko bolj fizično gosti, kot je bilo načrtovano – to je imelo opraviti z energijami Zemlje in ne z neuspehom na naši poti.
Vendar pa zaradi povečanja fizične gostote ne bomo bili sposobni dvigniti telesnih frekvenc dovolj visoko, da bi si povrnili lahkoto v gostoti, kakršno smo imeli na Atlantidi.
Zapomnite si, z naše strani to ni neuspeh. Je samo posledica naših fizičnih življenj.

Mnogo ''Indigo otrok'' bo sposobnih zgraditi vseh 13 snopov, toda to je zato, ker so tako načrtovali svoja življenja. Tisti, ki se bodo rodili kasneje, ko bomo mi že zaključili ponovno združitev duše, bodo tudi imeli 13 snopov.

Za tiste, ki smo bili bitko, da bi našli naše odgovore in nas pripeljali do točke, kjer je združenje duše možno, pa ''vojne rane'' našega potovanja pomenijo, da bomo najverjetneje dosegli le 12 snopov. Pogrešani snop moramo videti kot ''bojno odličje'' in ne kot neuspeh.

SE NADALJUJE