Pomembnejša kot imena različnih religij je beseda "re-ligare", ki pomeni združitev in mistično dejanje, človekova želja po duhovnem vzponu. Človek postane človek šele takrat, ko se zave, da ima duha, ali bolje – ko duh spozna, da ima telo.

Kajti tako smo prežeti z materializmom, da sebe dojemamo kot duhovna bitja na način, da rečemo: "Imam dušo." Toda kam vstavimo našo zavest, ko to izrečemo? V naše telo. Pravilneje bi bilo, če bi rekli: "Imam telo.", kajti tako bi našo zavest postavili v dušo.

Pravi mistik ni samo tisti, ki neprestano moli in pokleka pred Bogom. Resnična mistika je nekakšna notranja drža, ki povzroči presketanje naše osebnosti, tako kot ogenj povzroči presketanje polen. Tako kot ogenj tli med poleni in jih prežarja, tako tudi prava mistika žari skozi nas, nas dviguje, povzdiguje, izboljšuje, plemeniti. Če pa vsega tega ni, potem to ni religija.

Kar človeka razlikuje od živali, ni njegova sposobnost mišljenja niti njegova dobrota, kajti včasih so še psi boljši od ljudi. To, po čemer se človek razlikuje od živali, je uganka, imenovana Bog. Najbolj primitivni človek, najbolj "jamski človek", položi en kamen na drugega in čuti, da s tem predstavlja nek kozmični misterij. Tega ne počne nobena žival.

Namesto za videz in etiketo bi se morali boriti za notranjo renesanso človeka. Človek brez mistike ni živ, človek brez mistike otopi. Mistika je sila, ki vse poganja.

prof. Jorge Angel Livraga Rizzi - ustanovitelj Nove Akropole

www.akropola.org