Kaj je Bog?
Kakšna je osebna vera, predstava o Bogu in njegovih pravilih, je v liberalnih okoljih zahodnega sveta stvar osebne izbire, v nekaterih deželah na vzhodu pa predvsem stvar tradicije. Tradicijam se praktično ne moremo izogniti. Bistveni del sleherne tradicije pa je vprašanje Boga, ki je v vseh religijah predstavljen napačno. Zakaj?

Ker je z izkrivljanjem tega stališča in spoznanja moč zelo dobro manipulirati in izkoriščati človeka. Na to temeljno predstavo se namreč opira na stotine in tisoče drugih izpeljanih prepričanj, ki tako ali drugače krojijo naše življenje. Tako so izumili religije, privlačne zgodbice, povezane s kupom zapovedi in pravil, ki človekovega duha utesnijo, iz človeka pa napravijo poslušno ovčico.

Religije so miselna orodja za manipulacijo. O tem več tule .

Ko sedanje predstave o Bogu pustimo ob strani in sprostimo svojega duha okov ter se poglobimo v svoje bistvo, lahko dojamamo, da je Bog nekaj čisto drugega, kot smo doslej mislili.

Bistveno vprašanje, ki sodi v samo izhodišče tradicije, se glasi: Kdo ali kaj je Bog? Na to vprašanje je nemogoče neposredno odgovoriti z razumskim odgovorom, saj je resničen odgovor dosegljiv le skozi občutenje in ne skozi razum. Pa vendar se spoznanju intelektualno lahko približamo skozi naslednja vprašanja: Ali za nekoga ali nekaj, kar ni živo in nima zavesti, lahko kaj obstaja?

Odgovor je nedvomno - NE. Torej je življenje, ki se manifestira skozi zavest, nujen pogoj za zaznavo in opažanje česarkoli. Ali ima materialni svet kakšen smisel, če ga nihče ne more zaznati? Ali bi imel materialni svet sploh kak pomen, če bi obstajal v odsotnosti življenja in zavesti? S takšnim razmišljanjem pridemo do naslednje ugotovitve: Sama zase je materialnost brez pomena. Tu se srečamo z temeljno uganko o nastanku sveta, o kateri obširno govorimo v drugih besedilih(glej Kozmologija in Ustreznejši model resničnosti ). Materialni svet je dober pripomoček, ki pomaga pri razvoju življenja in zavesti.

Če nam je jasno, da je primarna in najpomembnejša zavest in tista njena manifestacija, ki jo imenujemo življenje, potem razumemo, da osnova obstoja ni materialnost. Duša, ki ima vse atribute inteligentnosti in življenja, ni materialna in nima fizičnih možganov.Intelekt ne potrebuje materialnosti za svoj obstoj. Idealistični svetovni nazor pravi, da nič razen kozmične zavesti ne more obstajati. Kozmična zavest, v kateri se dogaja prav vse, kar je in ki se izraža skozi življenje, je tisto, kar imenujemo Bog. Zavest je tista, ki ustvarja vse, kar je. Zavest, življenje in Bog so sinonimi. Kozmična zavest, ki jo lahko imenujemo tudi Veliki intelekt, je osnova vsega in obenem vse, kar je. O tem je do globokih spoznanj prvi prišel in o njih spregovoril filozof Benedikt Spinoza. (Glej besedilo Vizija celotne resničnosti).

Dognal je naslednje: vse, kar si prizadevamo razumeti, moramo vsaj delno, razlagati z nečem drugim; naše razlage imajo vedno, vsaj delno, obliko povezovanja ene stvari z drugo. Edina entiteta, za katero to ne velja in ne more veljati, je celota vsega. Ta kratko malo biva, v sebi in za sebe, ni je mogoče razložiti z ničemer drugim in ni povezana z ničemer drugim; ničesar drugega namreč ni. To pa pomeni, da je edina prava substanca, ena in samozadostna, edini nepovzročeni vzrok. Prav to pa je tisto, kar imenujemo Bog(Stvarnik, Eno, Veliki intelekt…).

Nič torej ne obstaja izven celote vsega, kar je (Boga). Bog je vse, kar je, in hkrati edino, kar je. Bog je življenje in vse v življenju.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si