Dve skupini organizirane civilne družbe s področja urejanja prostora, »Odgovorno do prostora!« in »Mreža za prostor«, na tiskovni konferenci v prostorih Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije predstavili stališče do napovedanih sprememb prostorske zakonodaje, konkretno do novel Zakona o graditvi objektov in Zakona o prostorskem načrtovanju.

Skupini spremembam zakonodaje načeloma ne nasprotujeta, ker tudi sami vztrajno pozivata k nujnim izboljšavam, vendar pa ocenjujeta, da jih predlagane spremembe ne prinašajo. Obe skupini se odzivata z namenom prekiniti prakso hitrega sprejemanja premalo domišljenih zakonskih rešitev, ki v praksi ne le, da ne dosežejo zastavljenih ciljev, temveč dosegajo celo nasprotne učinke.

Kako alarmantne so razmere kaže tudi to, da je povezane strokovne, stanovske, nevladne in izobraževalne organizacije tokrat podprlo kar 1700 udeležencev ankete, s katero sta Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor pozvali k izražanju mnenja do predlaganih spremembah zakonodaje.

V obeh skupinah zbrane organizacije civilne družbe poenoteno ugotavljajo, da najnovejši predlog Vlade ob nekaterih dobrodošlih spremembah predvideva tudi skrajno sporne rešitve, kot so legalizacije črnih gradenj ali ukinitev obvezne revizije projektov za zahtevne objekte, ki bi pogoje za gradnjo in prostorski razvoj Slovenije v celoti umaknile iz okvira evropske tradicije in kulture. Tako kot druge spremembe zakonov, ki posegajo v sistem urejanja prostora, kot so spremembe Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih, tudi predlagane spremembe v glavnem sledijo kratkoročni in enostranski logiki ukinjanja različnih »ovir« za investitorje, brez premisleka o dolgoročnih posledicah zakonov.

Vlada v prostorsko zakonodajo posega brez javne razprave in v naglici, da bi pospešila postopke priprave dokumentacije za gradnjo. Zbrane organizacije to še posebej skrbi zato, ker sta se s podobnimi cilji in na precej podoben način sprememb prostorske zakonodaje lotili že vsaj zadnji dve vladi, razmere v urejanju prostora pa se niso v ničemer izboljšale, postopki so vse daljši, sistem pa vedno bolj nepregleden. Skupini sta prepričani, da so prav nezadostna razprava, nepoznavanje dejanskih problemov in neupoštevanje opozoril iz prakse in civilne družbe ključni razlogi za neuspešnost dosedanjih sprememb.

Želene poenostavitve postopkov se tičejo mnogih različnih akterjev pri urejanju prostora, od različnih sektorjev do občin prek načrtovalcev do splošne javnosti, in zato nujno terjajo njihovo vključitev že pri opredelitvi problemov, iskanju rešitev in njihovem oblikovanju. Pozornost mora biti namenjena razlogom za težave, analizi stanja, razmisleku o različnih rešitvah in presoji njihovih posledic. Konsenz o optimalnih rešitvah je treba doseči v čim širši javni razpravi, s čimer se okrepi ozaveščenost o problemih in rešitvah ter porazdeli odgovornost za izvajanje rešitev.

Skupini Odgovorno do prostora! in Mreža za prostor zato oporekata nujnemu postopku sprejemanja obeh ključnih zakonov. Nujni postopek je predviden zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. V zakonskih predlogih nujnost ni ustrezno obrazložena, zato je izključevanje javnosti pri obravnavi zakonov neutemeljeno, tak postopek pa kaže na namerno izogibanje sodelovanja javnosti in širše razprave o predlaganih rešitvah.

Strokovna civilna družba je tej vladi že večkrat predlagala sodelovanje, pred tedni pa sta obe skupini Ministrstvu za infrastrukturo in prostor posredovali tudi vsaka svoje predloge sprememb zakonodaje, prva o spremembah postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, druga pa za izboljšanje sodelovanja javnosti pri občinskem prostorskem načrtovanju. Oboji predlogi so bili oblikovani v široki javni razpravi. Na predloge zaenkrat nista dobili odziva.

Več informacij:
leon.kobetic@locus.si,  glede pripomb na Zakon o prostorskem načrtovanju
helena.kovac@geoplan.si, glede pripomb na Zakon o graditvi objektov
darja.matjašec@zaps.si, glede nasprotovanja ukinitvi instituta javnega natečaja
aleš.mlakar@siol.com, glede stališča do sprememb Zakona o kmetijskih zemljiščih

Kontakt skupine »Odgovorno do prostora!«
Maja Simoneti, koordinatorka, maja.simoneti@ipop.si
T: 0590 63 682

Kontakt Mreže za prostor
Marko Peterlin, koordinator, marko.peterlin@ipop.si
Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana, T: 0590 63 683

Konkretne pripombe in predlogi

Skupini Odgovorno do prostora! in Mreža za prostor nasprotujeta nujnemu postopku sprejemanja zakonov s področja urejanja prostora, ker za tak način dela ni utemeljenega razloga. Opozarjata tudi, da spreminjanje zakonodaje brez javne razprave in posvetovanja vseh deležnikov ne more biti učinkovito. Praksa zadnjih let namreč dokazuje, da vlada kot predlagatelj zakonov ne zna in ne zmore predvideti vseh posledic novih rešitev, zato se postopki v urejanju prostora predvsem vse bolj zapletajo in podaljšujejo. Učinki sprememb so torej nasprotni želenim.

1. Glede sprememb Zakona o prostorskem načrtovanju skupini Odgovorno do prostora in Mreža za prostor sporočata:

1. da podpirata nadgradnjo in uzakonitev Prostorskega reda Slovenije, ki naj postane odprt dokument, ki se bo nadgrajeval z raziskovalnimi in strokovnimi izsledki ter primeri dobre prakse in tako ostajal aktualna podpora pri načrtovanju prostorskega razvoja;
2. da nasprotujeta širitvam območij stavbnih zemljišč brez spremembe planskega akta (OPN), ker sta prepričana, da bi taka rešitev pomenila nove neustrezne prostorske odločitve in degradacije in to dokazujeta s stanjem v prostoru (črne gradnje, neracionalna raba najboljših kmetijskih zemljišč, nenačrtovani posegi v naravna ohranjena območja, drago komunalno opremljanje ipd.) in s splošno nizko prostorsko kulturo, hkrati pa opozarjata na nevarnost korupcije;
3. da med spremembami pogrešata vsebinske predloge za manjkajoče rešitve v sistemu, kot so manjkajoče definicije naselja, manjkajoči instrument gradbene parcele, neučinkovito reševanje razpršene gradnje.

Več: leon.kobetic@locus.si

2. Glede sprememb Zakona o graditvi objektov skupini Odgovorno do prostora in Mreža za prostor sporočata:

1. da nasprotujeta splošni legalizaciji objektov, zgrajenih do leta 1993, ki nagrajuje »črnograditelje« in vzpostavlja dvom v regulacijo sistema gradnje v prostoru. Zato skupina predlaga, da se v zakon vnese robne pogoje za pridobitev ustreznega dovoljenja ter obveznost sanacije takega objekta z zahtevami prostorskih aktov (in z legalno zgrajenimi objekti!). Povzročitelj se mora zavedati primata javnega nad zasebnim in zakon mora to izražati.
2. da nasprotujeta spremembi 43. člena ZGO, ki nevarno degradira institut javnega natečaja, kot preverjeno učinkovitega načina zagotavljanja kakvosti naročanja javnih gradenj in javnih gradenj kot takih. Številni primeri pričajo, zadovoljni naročniki pa lahko potrdijo, da zaradi utečene prakse in organiziranosti zbornice pri projektih izvedenih z javnim natečajem praktično ne prihaja do revizij kot tudi, da se gradi cenejše in bolj kakovostno, če se časa in sredstev vloži v zgodnje načrtovalske procese.
3. da podpirata odpravo birokratskih ovir, vendar ne v obliki:
1. odprave obvezne revizije ob odločanju investitorja, ali jo potrebuje;
2. odprave obveznosti uporabnih dovoljenj za »enostanovanjske objekte« (pri čemer ZGO tega pojma ne opredeli), obenem pa omogoča splošno amnestijo pridobitve uporabnih dovoljenj;
3. spremembe definicije pojma »vzdrževalna dela«, pri katerih se omogoča spreminjanja fizične podobe (fasad in strešin), kar lahko pomeni poseg v pridobljene avtorske pravice;
4. da predlagata obvezo predložitve uporabnih dovoljenj v primerih: rekonstrukcij, dograditev, prenosov lastništva (prodaja, dedovanje,..) oziroma ob vseh primerih upravnega postopka ali pravnega prometa objekta za zagotovitev pravne varnosti tretjih oseb oziroma zaščito javnih financ.

Več: helena.kovac@geoplan.si

3. Glede javnih natečajev:

Ne strinjamo se s spremembo 43. člena Zakona o graditvi objektov, ki določa javne natečaje. Predlagana sprememba ZGO v nevarno degradira institut javnega natečaja, ki je v Sloveniji v tem trenutku dobro razvit. Javni natečaj so poznali že v antiki, med prvimi dokumentiranimi natečaji za znane stavbe pa je natečaj za kupolo katedrale v Firencah. Od leta 2004 je po ZGO javni natečaj v pristojnosti poklicnih zbornic. Javni natečaj se izvaja kot javno naročilo, pri tem pa posebej poudarjamo, da je javni natečaj učinkovito in varno javno naročilo, saj zaradi utečene prakse in dobre organiziranosti zbornice praktično ne pozna revizije.

Pri nas še vedno obstajajo določeni javni naročniki, ki javni natečaj vidijo kot oviro na poti do izgradnje objekta. Stroka že dolgo opozarja na to, da je za vodenje javnih investicij potrebno imeti določeno znanje. Odgovorni naročniki več časa in denarja vlagajo v zgodnje načrtovalske procese, saj lahko le na ta način gradijo ceneje in to kakovostne objekte, ki kasneje s svojim obratovanjem in delovanjem nimajo težav, v njih pa se lahko izvajajo učinkoviti javni programi, ki sem ji ti objekti namenjajo. Javni natečaj je ključnega pomena za zgodnje faze investicijskega procesa.

Zgodnje faze so relativno poceni glede na celotno investicijo, od naročnikov pa seveda zahtevajo znanje in angažiranost. Kot stroka se zato ne moremo otresti občutka, da se pri nas veliko javnih investitorjev tega ne zaveda zaradi pomanjkanja znanja in da ne razumejo, da javno naročilo za projektiranje, ki se izvede le na podlagi najnižje cene, na dolgi rok draži investicijo, zgradijo pa se objekti, ki niso povsem ustrezni za učinkovito izvajanje programov. Javni natečaj je zato potrebno ohraniti v ZGO, kot je bil določen do sedaj.

Več: darja.matjasec@zaps.si

4. Glede Zakona o kmetijskih zemljiščih

V zvezi z aktualnimi spremembami Zakona o kmetijskih zemljiščih skupini ugotavljata, da je zakonodajalec na podlagi številnih nasprotovanj nameravani ukinitvi nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča pripravil kompromisni predlog, ki predvideva zmanjšanje vrednosti odškodnine in njeno obračunavanje na površino stavbe.

Skupina ocenjuje predlog kot neustrezen in ponovno opozarja na nujo oblikovanja finančnega mehanizma celovite zemljiške politike, z uskladitvijo rešitev v predpisih s področja kmetijskih zemljišč (s ciljem ohranjanja naravnega resursa), prostorskega načrtovanja (s ciljem prenove in notranjega razvoja naselij) in javnih financ, torej z nadgradnjo davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, ki ga je uvedel zakon o uravnoteženju javnih financ.

V zvezi z dodatnimi spremembami Zakona o kmetijskih zemljiščih skupini izražata tudi veliko skrb glede napovedane spremembe načina določitve trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Velik dosežek veljavnega zakon je, da predvideva varstvo kmetijskih zemljišč v okviru občinskega prostorskega načrta, na podlagi strokovnih podlag in z usklajevanjem interesov v prostoru, vse pa kaže, da bodo ukinjene prav te rešitve. Namera, da bi vlada trajno varovana kmetijska zemljišča določila z uredbo enotno za celotno območje Slovenije lahko povzroči vsebinsko vprašljive rešitve in nove konfliktne situacije pri umeščanju ureditev v prostor. Zato skupina poziva zakonodajalca, da skrbno pretehta smiselnost nameravanih sprememb.

Več: aleš.mlakar@siol.com