Ne tajim več,
ljubim te,
kaj morem,
je že tako.

Še sebi bom priznal,
ne bom v prazno
si več lagal,
ne bom skrival.

V redu,
ko bom misli uredil,
vas povabim,
vse strahove,
ki vladate mi v glavi.

Ven,
borite se,
ven,
da vas ujamem,
zdrobim v nič.

Ti boš blizu,
nikdar daleč,
četudi boš
na koncu sveta.

Tedaj bom zaživel.