»Samo v Nemčiji je v lanskem letu Cerkev zapustilo kar 180 tisoč ljudi. Najnovejša preiskava nemškega časopisa Der Spiegel je pokazala, da se Cerkev sooča z veliko krizo. Deutsche Welle analizira raziskavo Der Spiegla in poudarja, da so osrednja težava Katoliške cerkve pogosti pedofilski škandali«, poročajo na spletnem Dnevniku.

Zagovorniki katoliške cerkve v javnosti pogosto poudarjajo, da je delež pedofilov duhovnikov v primerjavi z ostalimi pedofili v družbi sorazmerno nizek. Toda pozabljajo, da je mnogo pedofilov tudi med cerkvenimi laiki. Vlado Began v svoji knjigi Resnica in cerkev se izključujeta pojasnjuje to problematiko, citiram: »V letu 2009 je bilo v Sloveniji po podatkih pristojnega ministrstva kakšnih 200 primerov pedofilije.

Velika večina Slovencev in državljanov je katoliške vere. Katoliška cerkev obsega tako klerike kot tudi laike. Po katoliškem nauku so oboji del cerkve, oboji so deležni pri njenem poslanstvu, oboji so člani cerkve. Zato je tudi pedofilija katoliških laikov pedofilija katoliške cerkve. Pedofilija, ki je del katoliške cerkve, je torej sestavljena iz dveh sestavin: iz pedofilije laikov in pedofilije klerikov.

Če je kakšnih 80 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije prejelo katoliški krst, večina seveda kot dojenčki, je po nauku katoliške cerkve tolikšno število tudi njenih vernikov. Kot je bilo že navedeno, dojenček oziroma otrok, ki je krščen, postane s krstom cerkveni vernik in s tem njen član laik. To pa tudi pomeni, da je med 200 primeri pedofilije v Sloveniji v letu 2009 kar 80 odstotkov storilcev, ki so verniki katoliške cerkve, večina storilcev torej sodi v to cerkev. Seveda je to domneva, ki sloni na statistiki.

Lahko, da je odstotek večji ali pa manjši. Težko pa bo spodbiti dejstvo, da večina tistih, ki spolno zlorabljajo otroke, sodi, glede na katoliški nauk, v sfero katoliške cerkve. Ali nima torej cerkev eno izmed ključnih vlog v pedofiliji v Sloveniji, saj če niso storilci njeni duhovniki ali redovniki, pa so, vsaj statistično, storilci velike večine pedofilskih zločinov katoliki laiki. Če ne klerik, pa laik, v vsakem primeru je to del katoliške cerkve.

V družbi oziroma javnosti je vsa pozornost usmerjena v pedofilijo klerikov, redki pa se ukvarjajo s pedofilijo katoliških laikov kot pedofilijo dela katoliške cerkve. Redki se ukvarjajo z odnosom med katoliškim naukom in spolnimi zlorabami otrok, ki jih storijo katoliški laiki, predvsem v smislu vzročne zveze med naukom, ki otroke smatra za »last« cerkve, starši pa so samo cerkveni pooblaščenci in se morajo ravnati do otrok v smislu cerkvenega nauka, sicer jim grozijo cerkvene sankcije, tudi večno prekletstvo, in posledico tega nauka, to je spolno zlorabo.

Problematika spolnih zlorab otrok, ki jih storijo katoliški verniki laiki, je bistveno širša in pomembnejša, kot se to prikazuje. Ob tem ni zanemariti niti dejstva, da je veliko ljudi imelo, in seveda ima, psihične težave zaradi izkušenj, ki so jih imeli s cerkvijo v svojem otroštvu in mladosti. Cerkveno pogojene nevroze niso redkost, še zlasti ne v okoljih, kjer je katoliška cerkev zelo močna.«

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi