Piše: Luka Krušič, dr. vet. in Ana Krušič-Kaplja, dr.med.

Reakcije in poškodbe po cepljenju pri živalih
O cepljenju in negativnih učinkih pri živalih je na voljo precej podatkov in informacij, vendar pa primanjkuje znanstveno opravljenih raziskav kot jih imamo na voljo v humani medicini. Vzrok za pomanjkljive raziskave o negativnih učinkih cepljenja so predvsem visoki stroški poizkusov, ki zahtevajo veliko število živali, razdeljenih v cepljene in necepljene skupine.

Zelo informativno študijo je opravila v zadnjih letih avtorice nove knjige «O zdravju psov in pregledom delovanja vakcinacije«, O'Driscoll (2004). O stranskih učinkih vakcine poročajo tudi proizvajalci vakcin, ki navajajo le neposredno po cepljenju ugotovljene stranske učinke, medtem ko se simptomi kroničnih obolenj ne pripisujejo posledicam ponavljajočih se vakcinacij. Iz homeopatičnega stališča ugotavljanja in zdravljenja kroničnih bolezni pa je 80% obolenj posledica cepljenj, ki se pojavijo približno tri mesece po cepljenju.

Za potrditev stopnje pojava stranskih učinkov cepljenja je avtorica zgoraj citirane knjige opravila anketo o pojavu kliničnih simptomov kot posledice stranskih učinkov vakcinacije pri  370 lastnikih psov in približno 2700 vakciniranih psov. Rezultati statističnega ovrednotenja vseh obdelanih primerov so pokazali in potrdili znastveno povezavo med cepljenjem in pojavov vrste specifičnih obolenj tri mesece po opravljenih vakcinacijah. Osnova za ovrednotenje rezultatov raziskave o vplivu vakcinacije na pojav obolenj je bila sledeča: v kolikor vakcinacija nima signifikantnega stranskega učinka, bi se morala obolenja pojavljati skoraj enakomerno v obdobju dvanajst mesecev po vakcinaciji. V resnici pa so se obolenja pojavila v časovnem obdobju treh mesecev po vsakem cepljenju.

Prav tako so bile v raziskavi upoštevane vsa obolenja, ki so se prvič pojavila v devetih mesecih po vakcinaciji. To so bila obolenja kot artritis, obolenja srca, encefalitis, obolenja kože, epileptični napadi, prebavne težave, rakasta obolenja in spremembe v obnašanju. Pri teh obolenjih, ki se pojavijo šele v času devetih mesecev po vakcinaciji je potreben daljši čas za manifestacijo zunanjih kliničnih simptomov in tudi temu potrebno ugotovitev prave diagnoze. Vakcina, ki poleg povzročitelja bolezni vsebuje še izredno toksične snovi kot konzervansi: živo srebro, aluminijev hidroksid, formaldehid, ostanejo oziroma se v telesu živali akumulirajo in povzročajo dolgotrajno delovanje v telesu ter tako šele po daljšem času povzročajo pojav različnih reakcij.

V opisani raziskavi pojava stranskih učinkov cepiva se je pojavilo 55% simptomov  različnih bolezni v obdobju prvih treh mesecev po vakcinaciji. Med bolezenske simptome obolenj po cepljenju se štejejo:

Artritisi, od katerih je 2,7% psov imelo to obolenje pred vakcinacijo, 71,8% udeleženih psov pa je dobilo obolenje v devetih mesecih po vakcinaciji. Pri človeku je pojav artritisa po vakcinaciji že dolgo časa dokazan.
Kronična destruktivna retikulo mielopatija (CDRM) ali degenerativno obolenje mielinske substance v hrbtenjači se pojavi devet mesecev po vakcinaciji, kar govori za dalj časa trajajoče delovanje

Diareje in obolenja črevesja so lahko povzročile že mile oblike anafilaktičnih reakcij, ki so pomenile  že začetni simptomi posledičnega vnetja možgan (encefalitisa).

Alergije so se pojavile v 55,6% v obdobju treh mesecev po vakcinaciji, kar pomeni, da cepljenje senzibilizira organizem.

Vnetje črevesja ali enteritisi  so se pojavili pri 56,9% vseh preiskanih živali v prvih treh mesecih po vakcinaciji, medtem ko je 2,7% živali imelo enteritis pred vakcinacijo.

Vnetje očesne veznice ali konjunktivitis je imelo 56,9%  vseh primerov prve tri mesece po vakcinaciji, medtem ko je 2,5% živali že imelo ta problem.

Epilepsija se je pojavila pri 65,5% vseh primerov psov v prvih treh mesecih po vakcinaciji, medtem ko je 2,15% psov imelo epilepsijo pred vakcinacijo. Epilepsija je nevrološko obolenje, ki je pogosto posledica  z vakcino povzročenimi poškodbami možganskega tkiva (O'Driscoll, 2004). Epilepsija je povezana z vnetjem možgan (encefalitis), ki ga celo navajajo proizvajalci cepiv kot možna posledica vakcinacije).

Inapetenca ali izguba apetita je nastopila v 79,8% primerov v prvih treh mesecih po cepljenju, medtem ko je 3,4% psov že pred cepljenjem imelo zmanjšan apetit.

Nosni izcedek in vnetje nosnic se je pojavilo pri 84% udeleženih psov v prvih treh mesecih po cepljenju, 1,7% pa jih je že imelo izcedek pred vakcinacijo.

Nervozno in anksiozno obnašanje se je prvič pojavilo pri 54,8% psov v prvih treh mesecih po vakcinaciji, 2,8% pa je že imelo moteno obnašanje.

Bruhanje se je pojavilo pri 72,5% udeleženih psov v prvih treh mesecij po vakcinaciji, 35 psov pa je že bruhalo pred cepljenjem. Tudi ta simptom je posledica anafilaktične reakcije in vnetja možgan.

Hujšanje in izguba telesne teže se je pojavilo prav tako pri 63,1% psov v prvih treh mesecih po vakcinaciji, 2,5% psov pa je že izgubilo težo pred tem.

Motnje v obnašanju se je prvič pojavilo pri 55,4% v treh mesecih po cepljenju, podobno kot se pojavijo nenormalno obnašanje pri človeku kot je nasilnost, asocialnost, kriminaliteta po cepljenju (Coulter, 1995).

Tumorji v bližini mesta aplikacije cepiva so se pojavili pri 67,9% v prvih treh mesecih po cepljenju, medtem ko je 1,1% psov že imelo ta problem prdhodno.

Psi, ki so zboleli za boleznimi, proti katerim so bili cepljeni, so bile sledeče:

Hepatitis v 63,6% primerov v prvih treh mesecih po vakcinaciji; Parainfluenca v 50% primerov cepljenja v prvih treh mesecih; Parvoviroza v 68,2% primerov v prvih treh mesecih po vakcinaciji; Pasja kuga v 55,6% primerov v prvih treh mesecih po vakcinaciji in Leptospiroza v 100% primerov v prvih treh mesecih po vakcinaciji.

Autoimune bolezni so se pojavile v 54,8% prtimerov v prvih treh mesecih po vakcinaciji.
Druga obolenja, ki so se pojavila v treh mesecih po vakcinaciji so bila rakasta obolenja pri 35,1% psov, encefalitisi ali vnetja možgan pri 78,6% psov, obolenja srca  pri 39,2%, obolenja in poškodbe ledvic pri 53,7% , obolenja in odpoved jeter pri 61,5%, paraliza zadnjega dela telesa pri 69,2% in obolenja žleze slinavke (pankreas) pri 54,2%.

Zgornja statistično ovrednotena  raziskava kaže, da gre za jasno povezavo cepljenja in pojava različnih obolenj, saj  je več kot 50% psov obolelo po cepljenju v prvih treh mesecih. To dejstvo podpira mišljenje, da niso cepljenja samo nekoristna, temveč celo nevarna, ker povzročajo simptome bolezni, proti kateri smo cepili. Izkušnje številnih avtorjev in kritikov kažejo, da cepljenja ne preprečujejo bolezni, temveč povzročajo veliko škodo človeku in živalim, ki jih cepimo.

Številni dokazi, da  so cepljenja pri človeku nekoristna temveč škodljiva, veljajo tudi za živali, kjer lahko na posameznih in množičnih primerih ugotavljamo, da se po cepljenjih vedno znova pojavljajo simptomi bolezni, za katero so bile cepljene. Največji dokaz, da je cepljenje nevarno za izbruh bolezni, proti kateri se cepi, je prepoved cepljenja prežvekovalcev in parklarjev proti slinavki in parkljevki leta 1992 v ZRN ter prepoved uvoza cepljenih živali ali živalskih produktov iz dežel, kjer se je cepljenje še ohranilo. Vzrok za tako radikalno odločitev so bile seveda velikanske gospodarske škode preteklih desetletji, ko so morali pobiti na tisoče živali in uničiti trupla obolelih ali potencialno okuženih živali.

V novi izdaji zakona o nalezljivih živalskih bolezni, ki je stopil v veljavo pol leta, preden so prepovedali cepljenje leta 1992, cepljenja proti slinavki in parkljevki ni več omenjenega. Odločitev strinjati se z priporočili ES o ukinitvi in popolni prepovedi obveznega cepljenja je samo logična posledica, ki bi morala veljati za vsa ostala cepljenja pri človeku in živalih.