Sedem let svetovalnice Tu smo zate v Celju, več kot 2600 svetovalnih ur
Pred sedmimi leti, 4. marca 2010, so na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (na tedanjem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje) odprli Svetovalnico za prvo psihološko pomoč Tu smo zate. Danes je svetovalnica, ki je namenjena zagotavljanju opore odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju čustvenih stisk, Celjanom in prebivalcem iz okoliških krajev dobro znana kot dostopen vir pomoči.

Od leta 2015 imajo prebivalci celjske regije na voljo še dodatni svetovalnici v Laškem in v Sevnici, vse tri svetovalnice na Celjskem pa so del širše mreže svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet in delujejo od junija 2016 pod okriljem Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. V svetovalnici Tu smo zate v Celju, ki je v celjski regiji največja in najstarejša, je v sedmih letih pomoč poiskalo več kot 1000 ljudi. Svetovalci so jim v tem obdobju zagotovili približno 2600 svetovalnih ur.

»Ob sedmi obletnici kontinuiranega delovanja celjske svetovalnice vidimo, da je bila odločitev o vzpostavitvi tovrstne pomoči zelo na mestu. Od takrat vsako leto beležimo večje število ljudi, ki v psihični stiski iščejo podporo in pomoč pri naših svetovalcih, med iskalci pomoči se veča delež mladih odraslih. Resnično smo ponosni na delo vseh svetovalcev, ki kljub pogostim finančnim težavam, ki pestijo mrežo svetovalnic, vztrajajo in v svojem delu vidijo poslanstvo. Delež oseb s težavami v duševnem zdravju namreč narašča in v mnogočem odraža sedanje družbene razmere.

Te se zrcalijo v hudih delovnih obremenitvah, negotovosti zaposlitve ter slabih socialno-ekonomskih razmerah mnogih posameznikov; na drugi strani v velikih pričakovanjih in ustvarjanju vedno novih dobrin, ki niti ne izvirajo iz potreb, temveč mnogokrat le iz nedosegljivih želja, ki frustrirajo posameznika. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje na mnoge med temi dejavniki ne moremo vplivati, si pa intenzivno prizadevamo, da bi bila psihološka pomoč v Sloveniji bolj enakomerno porazdeljena oziroma dostopna vsem prebivalcem, kadar jo potrebujejo. V ta namen smo že pripravili predlog dodatne tovrstne pomoči v centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih,« je ob jubileju povedala Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, strokovna vodja celjske Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate.

Svetovalnica v Celju deluje v prostorih Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje štirikrat v tednu (vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek, od 15. do 18. ure). Prva psihološka pomoč v svetovalnici predvideva krajši svetovalni proces, sestavljen iz največ štirih do šestih srečanj posameznika s strokovnjakom. Izkušnje iz svetovalnice potrjujejo, da lahko pogovor s svetovalcem posamezniku v duševni stiski prinese razbremenitev in nove moči za spreminjanje trenutnega položaja na bolje. V strokovno svetovalno skupino v Celju so vključeni različni strokovnjaki, psihologi in psihoterapevti različnih specialnosti ter psihiatrinja. Večina klientov prihaja iz občine Celje, sledijo občine Šentjur, Vojnik, Velenje in Žalec.

V največjem številu prihajajo v svetovalnico zaradi težav v partnerskih odnosih, težav starševstva, depresije in tesnobnosti, težav z alkoholom in drugimi drogami, težav na delovnem mestu ter zaradi osamljenosti in izgube življenjskega smisla. Celjsko svetovalnico obišče približno 25 odstotkov moških in 75 odstotkov žensk. Povprečna starost klientov je 41 let. »Dnevno smo priča vse večjemu številu oseb – posameznikov, parov, družin, ki ne zmorejo razrešiti stisk. Narediti korake v smeri iskanja pomoči ni za vsakega enostavno dejanje. Vendar, ko to zmorejo, so že naredili veliko. Pomoč potrebujejo sedaj, ne čez nekaj tednov, mesecev...,« meni družinska sistemska psihoterapevtka mag. Marjana Velikanje. Logoterapevtka mag. Maja Krajnc dodaja:

  »Včasih smo svetovalci edini, ki si v tem brezglavem tempu življenja vzamemo čas in resnično poslušamo ljudi, ki drugje ne najdejo soljudi, ki bi jim znali, zmogli ali hoteli prisluhniti.«Specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka realitetne terapije Jožica Barborič meni, da je tovrstna oblika svetovalnice velik doprinos na področju varovanja duševnega zdravja v celjski regiji: »Največkrat  se srečam v svetovalnici z ljudmi, ki imajo težave v medsebojnih odnosih z bližnjimi -  s partnerji, starši, starši zakoncev, starimi starši.  Ljudem, ki iščejo pomoč, je zagotovljena diskretnost, anonimnost, spoštljiv odnos, strokoven pristop in občutek imam, da jih ravno to navdaja z zaupanjem in upanjem v rešljivost problematike, jim prinese razbremenitev, ponudi nov pogled na lastne težave.«

Z ustanavljam svetovalnic in širitvijo mreže so postale svetovalne storitve dostopnejše za širši krog ljudi, predvsem za ljudi, ki se znajdejo v prehodni duševni stiski. »Praksa psiholoških svetovalnic je v Sloveniji že dobro uveljavljena, saj je ljudem v čustveni stiski na voljo strokovna, hitra, lahko dostopna psihološka pomoč brez zdravstvene izkaznice ali napotnice. V mreži desetih svetovalnic smo samo v lanskem letu (v letu 2016) izvedli 4200 svetovalnih ur,« je poudarila Mojca Vatovec, psihoterapevtka in poslovna vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Mreža svetovalnic prispeva k bolj organiziranemu in učinkovitejšemu varovanju duševnega zdravja, se pa tudi letos sooča s problemom zagotavljanja tekočih finančnih virov  za delovanje, saj ni redno sistemsko financirana.