Čebula je odlična zdravilna rastlina, ki je nenadomestljiva v vsaki kuhinji in v kulinariki za pripravo najrazličnejših jedi. Zdravilni učinki so mnogostranski in še vedno niso popolnoma raziskani.
Ljudska imena: Črlenec, črljenec, luk, jedilna čebula, kuhinjska čebula, navadna čebula. Latinsko: Allium Cepa

Botanični opis rastline
Okrog leta 50 p. n. š. je že poznal čebulo kot prastaro zdravilo Dioskurid, zdravnik in odličen poznavalec narave, ki je potoval po Orientu. Kot prvi vojaški zdravnik je v medicinskem delu opisal že okrog 800 zdravilnih rastlin, ki so jih cenili in uporabljali še 16 stoletij po njegovi smrti predvsem arabski zdravniki.

Verjetno je prvotna domovina čebule prav Orient; tudi Kitajci so jo gojili že več tisočletij, v srednjo Evropo pa so jo verjetno prinesli rimski legionarji - prostovoljci, ki so ji rekli tudi »devica s sedmimi kožami«, ker tvori tanjše in debelejše mesnate lupine, ki ležijo tesno druga na drugi. 

V srednjem veku so čebulo obešali na hišna vrata, da bi odgnali kugo, ki je v tistem času razsajala. 
Čebula je vrtna rastlina, ki jo najbolj poznamo kot začimbo. Čebulo, ki leži v zemlji, tvorijo mesnate lupine. Stebla in listi so votli ter v sredini napihnjeni, majhni cvetovi pa tvorijo vrh stebla kobul. Gojimo jo povsod, v kuhinji pa je vedno dobrodošla. Obstaja veliko različnih vrst, to vidimo tudi po zunanji lupini, ki je lahko rdeča, bela ali pa rumenkasta oziroma svetlo rjava.

Kako jo sadimo?
Danes jo poznamo kot kulturno rastlino. Dobro uspeva na sončnem kraju. Pred saditvijo zemljo zrahljamo, da bosta lažje prodrla podnebna voda in zrak, zaradi česar se bodo čebule lažje debelile in se bodo hranila lažje sprostila in topila. Tla naj ne bodo pretežka. Čebulček, ki ga sami vzgojimo ali pa ga kupimo, sadimo marca v gredice v vrste, ki so 10 cm narazen. Pozneje gredice enkrat okopljemo, potem pa pulimo plevel. A če je sušno leto, čebula zadrži več vlage, če jo pustimo v plevelu. 

Čebulo pospravimo poleti med julijem in septembrom, glede na to, katero sorto smo posadili in kdaj dozori. Iz tal jo izpulimo, ko je zelenje ovenelo, lahko spletemo v kite in obesimo na suhem kraju, da nam pozimi ne zamrzne. Nekaj časa jo lahko hranimo tudi v hladilniku.

Enoletna rumena sorta ima belo, sladko meso, medtem ko je rdeča ptujska čebula bolj ostrega okusa in naj bi bila še bolj zdravilna. 

Poznamo srebrnico ali spomladansko belo čebulo, ki jo posadimo oktobra, naslednje leto v maju pa imamo že pridelek. Sadike čez zimo zavarujemo s smrečjem. Čebula navadno cveti od junija do avgusta.

Zdravilni deli rastline
V zdravilne namene uporabljamo podzemni del, torej čebulo, ki jo tvorijo mesnate lupine, ki so tesno druga ob drugi. 

Na vrtu, kjer je rasla čebula, lahko posadimo kumare in bučke, kot ugodne kulture so še paradižnik, korenje (proti korenjevi muhi), jagoda (proti plesni), rdeča pesa, koper, kamilica. Neugodne kulture pa so zeljnata zelenjava, por, grah in fižol.

Že od 50. leta p.n.š. nas zdravi
Dioskurid priporočal čebulo kot prastaro zdravilo za veliko zdravstvenih težav: pri krčih, bolečinah v sklepih, putiki. Delal je pripravke z medom ali brez njega in dal je mnogo navodil, kako se zdraviti s čebulo. Resnica je, da še danes poznamo malo rastlin, ki jih lahko uporabimo tako raznovrstno kot čebulo.
Rastlino uporabljamo notranje, zunanje za obkladke, pogosto kot zdravilo za lase.

Zdravilnost čebule
Čebula ima veliko zdravilnih snovi. Vsebuje organske žveplove spojine, znižuje krvni tlak, pospešuje prebavo, čebulni sok, kuhan s sladkorjem, preganja prehlad, sveži sok pomiri pike žuželk.

Rastlina vsebuje do 70 odstotkov vode, nekaj beljakovin, sladkorjev, žvepleno eterično olje in veliko vitaminov, predvsem vitamin C. Sveži sok tudi znižuje sladkor v krvi in ga lahko uporabljamo pri lažjih oblikah sladkorne bolezni, žene na vodo in spodbuja delovanje črevesja. Vendar se moramo pri vseh bolezenskih težavah najprej posvetovati s svojim zdravnikom. 

Čebulo si lahko pripravimo na več načinov: jemo jo surovo s kruhom in soljo, pripravimo si sveži sok, lahko jo namakamo v hladni vodi, kot obkladek.

Priprava in uporaba
Dobro je znana vsestranska uporaba čebule v kuhinji, v ljudskem zdravilstvu ter za živali. 

V kuhinji uporabljamo predvsem svežo čebulo, ki jo dodajamo juham, solatam, golažu in vsem drugim mesnim jedem, ker izboljša okus.

Zelo je cenjena v zdravilstvu. Drobno narezana na kruhu preprečuje napenjanje in zgago, čisti kri, pospešuje izločanje vode, krepi živce. Čebulni sok z medom lajša kašelj in hripavost. Obkladek z mastjo lajša pljučne težave. Z razredčeno tinkturo čistimo kožo. Čebula je odlična proti prhljaju in izpadanju las. 

Domačim živalim sveži sok čebule odpravlja kašelj in katarje. Tudi krhka kopita utrjujejo s svežim sokom čebule.

Na vrtu uporabljamo škropivo iz čebule in česna, ki ga uporabljamo, kadar se pojavijo pršice in plesni (na paradižnikovih rastlinah) in pri porjavelosti listov krompirjevih rastlin. Iz kuhanih lupin čebule lahko dobimo škropivo proti insektom.

Zaščita pred osteoporozo
Gram posušene čebule na dan naj bi preprečil razgradnjo kalcija iz kosti za 20 odstotkov. Vmes imamo presledke na nekaj tednov.

Prehlad
Gorčično olje v čebuli sproži izločanje sluzi. Drobno narezano čebulo uporabljamo kot obkladek na vratu in prsih.

Marjana Plajhner

Vir: www.viva.si