DANAŠNJI ČLOVEK V DOBI VODNARJA

Smo na začetku časovnega obdobja, ki ga povezujejo z znamenjem akvariusa, vodnarja. Beseda akvarius izvira iz latinščine in dobesedno pomeni »pripadajoč vodu«. Začuda uvršča astrologija »vodnarja« k elementu zraka in ne k elementu vode. Kako si lahko razložimo to protislovje in kaj iz tega spoznamo za naše obdobje?

Znano sliko moža, Vodnarja, ki prazni vrč z vodo, so od nekdaj uporabljali kot simbol za živo vodo, izlivajočo se v atmosfero. To je nova energija, ki spravi v pogon nov proces spremembe in obnove. Vodnar je Duh, s katerim bo vse postalo jasno vidno.

Preverjena bo vsebina starih vrednot. Obstaja poriv k osvoboditvi od tradicionalnih struktur. Vrč je napolnjen z dinamično energijo, ki je namenjena za notranjo revolucijo. Ta razodevajoča sila, ki se razliva preko vseh, vedno učinkuje in človek mora izbrati.

Vodnar zagotavlja prosto izbiro. Odzivati se moramo, glede tega nismo prosti, vendar lahko izberemo, kako bomo reagirali. Če se to zgodi, to vodi k okrepitvi ega. To si lahko predstavljamo, kot se izraža v narcizmu, hlepenju po užitku in neprestani potrebi trošenja. Če pa prisluhnemu klicočemu glasu duhovne esence potem gremo poti notranje svobode. Ker je znak Vodnarja Duh svobode, gre lahko jaz – zavest v vsakem primeru s temi ideali po poti svobode. Brez tega lahko okamenite v sistemih, dogmah, kot tudi od zunaj postavljenih novih normah in vrednotah. Astrološko gledano pade potem prenova nazaj na saturnovske vrednote, okameni v trdne notranje zgradbe in pri tem zavije v slepo ulico.

Danes se bolj in bolj mnogi med nami sprašujejo, kako in kdaj se bo končala kultura materializma in njen »abortiran otrok« kapitalizem in kaj ji bi potem sledilo. Odgovora še ni na svetovnem obzorju. Predvsem pa kaj mora človeštvo še storiti, da bi še bolj spodkopalo staro pot? Tisto pot, kjer se mnogi še vedno z velikim veseljem zavzeto posvečajo svojim idealom v upanju, da bo bodo nekoč zgradili boljši svet. Po čem drugem naj človek sploh še stremi?

Tako imenovani » boljši svet« je velika utvara ali skrajna naivnost mnogih. To so že premnogi prepoznali kot res veliko iluzijo. Narodi in posamezniki si sicer želijo dobre medsebojnega odnosa-sodelovanja. Na tej točki je vloženo ogromno energije in denarja. Toda sodelovanja si želijo le pod pogojem, če se drugi podrejajo njihovim interesom in pogledom. Zaradi takšnega egoističnega vedenja je današnji svet zašel v slepo ulico. Naši politiki v Slovenji so vzorčni primer tega.

Zdaj na zahodu vsi pozivajo k rešitvi. In kjer še ni videti neposredne rešitve, jo poskušajo doseči na silo. To pa se vselej dogaja na škodo dobromislečih, toda ti ostajajo brez moči tako da tisti, ki jih dnevno ogrožajo – in ne vidijo več nobenega izhoda. Situacija, še posebno pri nas je skoraj brezupna. Uničevanje in pokvarjenost naraščata iz in človek hočeš nočeš postaja posledično vse bolj trdosrčen. Vsi, ki še verjamemo v neko » višje dobro« ali » božjo pomoč«, živijo v vedno višji stiski in njihovo kultivirano vsakdanje življenje razpada.

Ko opazujem moje soljudi, prijatelje, znance živijo v psihičnem stanju, podobnemu spancu ( vsaj mnogi); skrbijo le še za svoj vsakdan in iščejo uteho v različnih odmikih. Malo je med njimi prebujenih duš. Kje se naj vso to konča?

Predvsem za mlade tik pred odraslostjo je skrajni čas, da dobijo odgovor na tista svoja življenjska vprašanja, ki se tičejo njihove prihodnosti. Pravico imajo, da jasno razpoznajo, čemu so bili ustvarjeni in v katero pomembno obdobje so vstopi skupaj s celotnim človeštvo.

Kot nam je znano je osebnost zgrajena iz štirih teles: iz fizičnega, eteričnega oz. življenjskega, željnega ali astralnega in mentalnega. Vse štiri osebnostna telesa se izgrajujejo v času rasti mladega človeka. Naprej pod neposredno zaščito staršev , ob pomoči vrtca in šole ter ob druženju z drugimi otroki. Zatem se mora mladostnik učiti in dozorevati s pomočjo nadaljnjih izkušenj in se praktično vključevati v družbeno življenje.

Različna kozmološka preučevanja navajajo, da potrebuje vsako telo za svoj razvoj približno sedem let. V prvem porojstvenem obdobju živi otrok še iz astrala( onostrane sfere) svojih staršev. V začetku pubertete približno od štirinajstega leta dalje se začne mladostnik povezovati z lastnim astralnim sebstvom in s svojo karmično preteklostjo ( ta karmična preteklost se konča nekje okoli 35 leta starosti). Končno se temu razvoju priključi še razumska in mišljenjska sposobnost( 28 leta). Pri 28 letih je njegova osebnost odrasla.

Zaradi novih kozmičnih pogojev, v katerih živi človeštvo danes, se je omenjeno obdobje sedmih let občutno skrajšalo. Poleg tega je v današnjem svetu na milijone otrok, ki nikakor ne preživljajo takšne brezskrbnosti in varne mladosti kakršna bi bila zanje najbolj idealna. V šolo ali vrtec gredo pogosto prezgodaj, trpeti morajo zaradi razvez staršev, opravljati otroška dela ali se iti celo vojake-ubijalce. Tudi t. Im. » sodobni pouk« zelo negativno vpliva na otrokove sposobnosti, ki sčasoma okrnijo in postanejo enostranske. Tako se otrokom laže nadene prisilni jopič obstoječe družbe. Logika in analiza – leva polovica možganov!

Vse bolj je opazit, daje življenje sodobnih ljudi deformacija( razuma) čiste mišljenjske zmožnosti, kakršno si je zamislil Stvarnik in ki naj bi jo človek samostojno uporabljal in z njo ustvarjal. Razum, kakršnega uporablja sedaj, vodi človeka v materializem in pogosto tudi v nepopisna grozodejstva.

Univerzalni nauk pravi, da mi morala biti mišljenjska zmožnost namenjena dograditvi in izpolnitvi osebnosti, ki bi se tako lahko dvignila nad živalsko kraljestvo ter prepoznala in izpolnila svojo pravo življenjsko nalogo. Katero? V svetih spisih vseh kultur je zapisano, da je bil človek ustvarjen »po Božji sliki in priliki«. To sporočilo je tako globoko zasidrano v človeškem bitju, da je celo danes, po več tisoč letih, mnogim ljudem gonilo njihovega delovanja. Toda vsakdo ima lastno predstavo o cilju svojega življenja in s tem ciljem poskuša tudi usklajeno živeti.

Nedvomno drži, da človek še vedno išče v sebi preostanek svojega izvora. O tem govorijo vsi modri nauki in sveti spisi ter nam kažejo pot, kjer bi se ta preostanek lahko osvobodil. Božansko seme je kal božanskih lastnosti, ki se morajo oblikovati v človeku. Tako kot seme nekega drevesa že vsebuje vse lastnosti drevesa, tako tudi človek kot Božansko seme prejel vse božanske sposobnosti. Toda mora jih še uresničiti.

Zato je bil usklajeno z različnimi razvojnimi polji prvobitne Zemlje ustvarjen kot četverna osebnost. V vsej daljni preteklosti pa se je človeški življenjski val na ustvarjalni načrt odzival neustrezno, napačno, celo kljubovalno. Človeštvo ni želelo slediti Božanskemu zakonu, ampak svojemu lastnemu, še povsem nedozoleremo stanju. Tako je človek ustvaril sprevrženo realnost, v kateri mora odslej živeti. S svojimi poželenji je dosegel, da šele porajajoče mišljenjske zmožnosti izkoristil za dosego lastnih interesov. Namesto da bi služil vesolju, je zbrane moči uporabil za poveličevanje lastnega bitja.

To je povzročilo katastrofo. Človeštvo je zablodilo in si tako samo zaprlo dostop v rajski svet. Naloga zemeljskega mineralnega, rastlinskega, živalskega in človeškega sveta je, da pomagajo zablodelim človeškim bitjem pri izoblikovanju osebnosti. Le – ta mora nato zbirati izkušnje in tako pridobivati uvid, da pot vrnitve resnično obstaja.

Toda človek ima svobodno voljo. Če ne bi bilo tako, se ne bi mogel samouresničevati. Božji Sin je bitje, ki ustvarja samega sebe in mora pri uresničevanju Božjega načrta sodelovati povsem svobodno, Brez prisile, prostovoljno. Človek se mora najprej naučiti spoznavati svoj cilj, da bi nato po njem lahko stremel. Človekov cilj je razvoj pravega in pravilnega mišljenja, saj edinole tako lahko ustvarja in gradi skladno z Božanskim načrtom.

Kdor razmišlja o razmerju moči v svetu, lahko kaj hitro ugotovi, da bojevanje z drugimi ne prinaša nikakršnih trajnih rešitev. Človekovo usodo lahko spremeni le boj z lastnim bitjem, boj proti vseobladujočemu in razdiralnemu jazu. Naš jaz ustvarja lahko ustvarja samo kaos in to nikakor ne more biti človekov cilj!

Doba Vodnarja prinaša človeštvu nove velike možnosti, toda človeštvo jih lahko uporabi le, če se odpove lastnim sebičnim interesom. Ni druge poti. Vsakdo mora v sebi poiskati korenine svojih življenjskih problemov; njihovih posledic ne sme valiti na druge, ampak jih mora nevtralizirati sam. Tu ne pomagajo: guruji, vnebozetni mojstri, svetniki , svetnice, angeli, nadangeli, vodniki-nihče. Sprememba se ne dogaja nekoč v prihodnosti, ampak samo sedaj.

Človek predvsem tisti, ki je naveličan in utrujen od vsakodnevnega boja mora z njo začeti ta trenutek! Kdor se ne odveže od vsega, kar ga veže na zemeljsko življenje, ne bo napredoval niti za korak ne sedaj in tudi ne po smrti. Nikoli niso možnosti za osvoboditev tako velike , kot so danes Tukaj imamo dva močna vpliva, in razumljivo je, da se na ta dva vpliva lahko odzovemo na dva načina: lahko sodelujejo v procesu notranjega osvobajanja in prenove v duhu, lahko pa se še naprej oklepamo nezadostnih lastnosti ega. V prvem primeru poraja Vodnarjeva doba neki nov tip človeka, katerega še ne poznamo. Vendar je to prestop na višjo , osvobajajočo raven, tako da opušča vse, kar ne spada zraven.

Profesor filozofije je pred leti dejal:« Obžalujem, da za aktualne probleme današnjega časa človeštva ne vidim nobenih rešitev. In dodal:« Samo eno upanje še imam, in sicer, da se bo razodel prihajajoči novi človek, o katerem govori Sveto pismo, ki pa jaz še nisem srečal.«

Nekaj je povesem jasno. V tem novem obdobju naj bi se naučili notranje razumeti Vodnarja in njegovo sporočilo prenesti v povsem drugačen, nov način življenja. Prihajajoči novi človek naj bi postal resničnost. Vsem nam je lahko popolnoma jasno, da bi to moralo biti povezano z novo zavestjo. Tudi zdaj mnogo ljudi spoznava, da človek nikakor ne bo zmogel narediti niti koraka dalje na razvojni poti, če bo še naprej uporabljal svojo egocentrično zavest.

Jaz , ki je center vsega, daje lahko le izolirano zavest. Zavest prihajajočega novega človeka pa izžareva navzven in vse zaobsega. To pa je Kristusova zavest, ki nadomesti našo staro zavest. In tako volja ni več orodje starega jaza, ampak se povsem prenovi, da bi lahko služila novemu, vodilnemu počelu. Kristusovo zavest lahko imenujemo tudi novi » jaz« Takšna » jaz – sem – zavest » v celoti prepoznava samo sebe in vse tisto, na kar usmeri svojo pozornost.

Ja to je prazaprav življenje notranje tišine, očiščevanje mišljenja in čustev. Od trenutka pa, ko se v človeka spusti Kristusova sila in v človeku zasede osrednje mesto, se učenje konča takrat gre za samo po sebi razumljivo življenje dejanj. Volja postane izvrševalec Božanskega načrta.

Žleza pinealis začne delovati na povsem drugačen način. To je žleza z notranjim izločanjem , ki leži v sredini možganov in deluje podobno kot atomski generator. Če človek preda prenavljajoči Kristusovi sili, se začne pinealis hraniti s povsem drugačnimi silami, kot so sile, ki pripadajo zemeljski naravi. Telesni atomi se obnovijo in telesne celice se spremenijo.

Človekova zavest se nahaja v vsaki telesni celici. Če se spremenijo celice, se spremeni tudi zavest, ki je del novega človeka. Novo telo je sestavljeno iz povsem drugačnih atomov kot staro. Popolno telo prihajajočega novega človeka ni več povezano s staro osebnostjo. In lahko nastopa samostojno , kjer koli je to potrebno. Seveda sta obe telesi še naprej povezani, saj se je zavest osebnostjo zlila z drugim, novim človekom. Tako ima v njem svoj delež in je tako stalno povezana z » drugim«. Začasno pa še živi tudi vidni človek in prevzet od z » onim drugim« opravlja svoje dolžnosti do tega sveta.

To je tisti človek, ki ga ljudje tako željno pričakujemo, čeprav morda niti ne vemo, kakšen je v resnici. Vsekakor je predhodnik tistega, kar naj bi nekoč moral uresničiti prav vsakdo. Čeprav človeštvo trenutno še ne pozna( ne poznam) novega človeka, ga bodo mnogi vseeno prepoznali, čim se bo pojavil. V vseh svetih spisih in v univerzalnem nauku je njegov prihod že zdavnaj napovedan!

Medtem ko bodo v najbližji prihodnosti številni ljudje z odprtim srcem sprejeli prenavljajočo Kristusovo silo, se bodo drugi obrnili stran. Prihajajoči novi ljudje bodo v tišini hodili svojo pot, ne glede na to, kaj jim bi nasprotovalo ali kakšna usoda bo doletela svet. Kajti njihova dušna moč in njihova velika ljubezen bosta na voljo vsem, ki po njiju hrepenijo.
.
Kdor bo v novih vodnarjevih še neznanih pogojih zahteval za sebe preveč, ne bo pogodu novim zahtevam in bo zbolel z veliko vročino in izčrpanostjo, za Aidsom in novimi še nem neznanimi boleznimi, ker bo njegovo telo lahko preneslo mogoče samo nižje vibracije Marsa. Rušilne sile Plutona bodo takega človeka zlomile, kdor pa bo sledil duhu časa bo, nagrajen. Negativne vibracije na nove zahteve Marsa in Plutona je povečanje spolne energije in njena zloraba.
In na koncu kot informacija za tiste, ki se to gredo: z darovanjem živali, seksualne orgije je dajanje moči vodjem iz astralne sfere.

Konec

Miran Zupančič