Že navsezgodaj si nasmejan,
že navsezgodaj se ti odpira nov dan,
ti hočes več - hočes smešne stvari,
da pozabiš na to kar te mori.

Hodiš po pločniku z mislimi,
film, ki ga vidiš, se ti zmeden zdi,
nočeš verjeti, kaj se ti dogaja;
a veš, da ta film sploh obstaja?

Spet si na fedrih poln energije,
sprašuješ se zakaj te ne ubije,
gledaš stran " se smeješ kar v tri dni ",
blebetaš "non-stop", da se ti že vrti.

Pogledaš v luno, ki zaslepila ti je oči
gledaš v prazno ker nekaj zagledal si,
skrivaš se v kotu ker ne veš kje si,
hočeš pobegniti a nimaš več moči.

Opaziš, da se nekaj je spremenilo,
pogledaš nazaj pa vidiš dobro vilo,
obljublja ti želje tri, ko se zbudi,
ti pa ne veš, da le blazen si
in brez moči.