NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 21.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

1 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Resnica

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

  • Razstrupljanje pr...

  • POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    ponedeljek 23-apr
  • Svetovni dan knjige in Noč knjige 2018

  • torek 24-apr
  • Transnacionalizmi - Telo, meje in tehnologija

  • sreda 25-apr
  • Plesna animacija Društva Vrtnica

  • četrtek 26-apr
  • Ponudba otroških gledaliških predstav in abonmajev

  • petek 27-apr
  • Ljubljana Open 2018

  • sobota 28-apr
  • Nordic Walking pohod Vinotour
  • Sobotne ustvarjalnice: Ladje in barčice

  • nedelja 29-apr
  • Moj vrtec, moja šola - spoznavanje s čutili

  • ponedeljek 30-apr
  • Pisarna za invalide

  • torek 01-maj
  • Vabilo k sodelovanju pri koprodukcijah uprizoritvenih umetnosti

  • sreda 02-maj
  • FKG:Tematsko vodenje arhitekt in urbanist Max Fab

  • četrtek 03-maj
  • Modro brati in kramljati

  • petek 04-maj
  • Ponudba otroških zabav/animacij

  • sobota 05-maj
  • Izmenjevalnica #28 v Tresorju

  • nedelja 06-maj
  • Spacalov pohod

  • ponedeljek 07-maj
  • Modro brati in kramljati

  • torek 08-maj
  • Dnevi elektrotehnike

  • sreda 09-maj
  • Knjiga spreminja življenje. Na bolje.

  • četrtek 10-maj
  • Prihaja Violeta, ena največjih jasnovidk Evrope

  • petek 11-maj
  • Predstavitev knjige Slovenija, vinska dežela

  • sobota 12-maj
  • 19. Mednarodno srečanje zbirateljev

  • nedelja 13-maj
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 14-maj
  • Modro brati in kramljati

  • torek 15-maj
  • Modro brati in kramljati

  • sreda 16-maj
  • Novi pristopi v kulturi

  • četrtek 17-maj
  • Izid knjige Srčna joga

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Največ ljudi ima premalo vitamina D   
    četrtek, 14. december 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Anja Drašler v novih Misterijih www.misteriji.si

    Objem sonca je premalo
    Če se dalj časa počutimo slabo, smo nerazložljivo potrti in brez energije, nenehno prehlajeni ali se nam že kažejo znaki kake bolezni, naš zdravnik bržkone ne bo pomislil, da nam morebiti primanjkuje pomembnih vitaminov. A zdravje lahko vzamemo tudi v svoje roke. Za začetek nam v laboratoriju izmerijo, koliko imamo v sebi vitamina D, vitamina B12 in magnezija.

    O vitaminu B12 in magneziju smo v Misterijih pisali že večkrat, tokrat vam predstavljamo vitamin D. V Sloveniji nismo našli zdravnika, ki bi nam natančneje pojasnil, kdaj in koliko tega vitamina priporoča svojim bolnikom. Slovenec Ivan Soče je izdal knjigo Moč vitamina D (izšla je že tudi v hrvaščini) in dregnil v slovensko »spanje«. V zagrebški bolnišnici Rebro je bila naša sogovornica zdravnica dr. Martina Matovinović, dr. med., ki ima z vitaminom D v svoji vsakdanji zdravniški praksi obilo izkušenj.

    Dr. Martina Matovinović je znanstvena sodelavka Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, specialistka interne medicine, subspecialistka endokrinologije in diabetologije; dela na Zavodu za endokrinologijo Kliničnega bolnišničnega centra Zagreb.

    Katere so najustreznejše serumske koncentracije kalcidiola v krvi? Ivan Soče v knjigi »Moč vitamina D« piše, da je naravna raven kalcidiola okrog 125 nmol/l (50 ng/ml), ki jih dobimo z rednim in pravilnim sončenjem.

    Pokazalo se je, da bi morala biti raven vitamina D več kot 75 nmol/l (30 ng/ml). Največ študij so opravili v povezavi s kostmi; raven vitamina D, ki se je izkazala kot zaščitna za kosti, bi morala biti več kot 75 nmol/l. Če ga je manj, to pomeni pomanjkanje vitamina D. Če ga imamo med 20 in 50 nmol/l (med 8 in 20 ng/ml), je to velik primanjkljaj vitamina D. Med 50 in 75 nmol/l pomeni nezadovoljivo raven vitamina D. Jaz zdravim vse ljudi, ki imajo raven vitamina D manj kot 75 nmol/l. Take so tudi svetovne smernice.

    Kako pogosto je pomanjkanje vitamina D?

    Je močno razširjeno; od 80 do 85 odstotkov ljudi ima premalo vitamina D. Najbolj tragično je to za nosečnice. Po eni strani zaradi njenega zdravja med nosečnostjo in zaradi razvoja otroka, ki potrebuje dovolj vitamina D, kalcija, fosforja, B12 in drugih vitaminov in mineralov. Po drugi strani zato, ker bi dovolj vitamina D, ki bi ga prejemala nosečnica, lahko preprečilo avtoimunske bolezni pri otrocih. Po izsledkih študije, v kateri so devettisočim nosečnicam zadnje tri mesece nosečnosti merili ravni vitamina D, so imeli otroci večje tveganje za razvoj avtoimunskih bolezni, če so imele nosečnice nižje ravni vitamina D. Tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 v otroštvu je bilo dvakrat večje pri otrocih, katerih matere so imele raven vitamina D manj kot 54 nmol/l (21,6 ng/ml) v zadnjem trimesečju nosečnosti, v primerjavi z materami, ki so imele raven vitamina D več kot 89 nmol/l (35,6 ng/ml). Mislim, da tega ne ve nobena nosečnica.

    Kaj povzroča pomanjkanje vitamina D?

    Premalo sonca; naš način življenja je tak, da nas veliko dela v zaprtih prostorih od osmih do štirih. Ko pridemo ven, pa zunaj ni več sonca za sintetiziranje vitamina D na koži. Pa tudi če smo na prostem, denimo ob 14. uri oziroma tedaj, ko bi lahko na koži prišlo do tvorjenja vitamina D, jo pokrijemo, ker imamo zaradi vsesplošnih informacij predsodke glede sončenja. Tretji vzrok so sončne kreme, ki blokirajo tvorjenje vitamina D na koži. Nadalje, ljudje s temnejšo kožo, ki imajo veliko pigmenta, imajo manjšo zmožnost absorpcije vitamina D. In nenazadnje je tu še kultura; ponekod morajo imeti ženske pokrito telo, zato imajo veliko premalo vitamina D.

    Se da vitamin D, tako kot druge vitamine, dobiti iz hrane?

    To ni mogoče. Pojesti bi morali na primer en kilogram lososa na dan, da bi dobili 10.000 IE vitamina D. Čeprav lahko marsikje preberemo, da je vitamin D v rumenjaku, sardinah in drugi hrani. A gre za tako minimalne količine, da je to zanemarljivo. Ponekod ga hrani dodajajo, vendar ne gre za hrano, ki bi imela naravno toliko vitamina.

    Brez pomoči od zunaj torej ne gre?

    Brez prehranskih dodatkov in sončenja ne gre. Sončenje je v tem primeru zdravilo. Včasih je zdravnik bolnikom s osteoporozo predpisal vsak dan pol ure sončenja. Tudi otroci so se sončili na plaži, da bi izkoristili sonce za zdravilo.

    Ali s starostjo peša nastajanje vitamina D?
    Da, s starostjo je zmanjšana zmožnost sintetiziranja vitamina D na koži. Nisem pa našla nobene študije, ki bi to povezala s točno starostjo, kdaj se to zgodi, ker je odvisno tudi od kakovosti kože, debelosti človeka in drugih dejavnikov.

    Koliko več vitamina D naj bi uživali debeli?
    Dva- do petkrat več od priporočenega odmerka. Maščobno tkivo zajame vitamin D. Ker vodim center za debelost, me je zanimalo, zakaj imajo debeli tako nizko raven vitamina D? Zato, ker si ga maščobno tkivo prisvoji za svoje delovanje. Ujet v maščobnem tkivu nikoli ne pride v kri.

    Obstaja povezava med pomanjkanjem vitamina D in debelostjo?
    Obstaja. Observacijske študije so pokazale, da večji ko je telesni indeks, večje je pomanjkanje vitamina D. Zato je treba debelim dati dva- do petkrat večji terapevtski odmerek vitamina D.

    Debeli ljudje potrebujejo večje odmerke dnevno. Vendar jim ne dajem zelo visokih odmerkov, ampak večje dalj časa. Najprej jim predpišem denimo 8000 IE dnevno za šest do osem tednov, nato 6000 IE naslednjih osem tednov, potem 4000 IE in nato 2000 IE na dan, dokler ne dosežejo ravni vitamina D več kot 75 nmol/l. Na vsake tri mesece je kontrola. Če so dosegli dobro raven vitamina D, jim potem predpišem le še vzdrževalni odmerek.

    Dajete bolnikom vitamin D tudi intravenozno?
    Ne. Samo peroralno oziroma s kapsulami in kapljicami. Še boljše je pršilo pod jezik, da se vitamin D izogne prebavnemu sistemu in gre neposredno v kri. Vitamin D za pod jezik priporočim tistim, ki so imeli kako operacijo na tankem črevesu. A ni na recept.

    Ali je bolje uživati vitamin D v pršilu ali tabletah?
    Imamo različne pripravke: v olju, kapsulah, tabletah, pršilu, kapljicah. Oblika je odvisna od bolnika, od tega, kakšno je bolnikovo tanko črevo, ali so tam kaka vnetja, kakšna je absorpcijska moč. To so pomembni podatki pri odločitvi, katero obliko izbrati. V tankem črevesu se absorbira tudi večina zdravil in vitamin D. Če je črevo vneto, je absorpcijska moč zelo zelo majhna. Premajhna je tudi, če je bila narejena kaka kirurška operacija tankega črevesa ali želodca za zmanjšanje telesne teže.

    Kako prepoznate, da ljudem primanjkuje vitamina D?

    Pri vsakomur najprej predpišem testiranje na vitamin D. Potem osebi pojasnim, koliko vitamina D ji primanjkuje, koliko ga mora dodajati in kako dolgo. Znaki pomanjkanja se kažejo kot nepojasnjena utrujenost, šibkost v mišicah, osteoporoza pri ženskah, čezmerno potenje, neplodnost pri ženskah in moških … Vitamin D je zelo pomemben za plodnost, ker so receptorji za vitamin D tudi na jajčnikih, potreben je tudi za dovoljšno raven hormona estrogena. Po izsledkih študije iz leta 2017 vitamin (ne)posredno vpliva na izražanje do tisoč dvesto genov, kar pomeni, da praktično deluje na celoten organizem.

    Je še kaj zanimivega v zadnjih študijah?
    O vitaminu D primanjkuje intervencijskih študij. To pomeni, da damo bolniku 10.000 IE vitamina D in analiziramo, kako je to vplivalo na njegov organizem, bolezen. V glavnem imamo opazovalne študije, v katerih pri depresivnih osebah ali pri bolnikih z avtoimunskimi boleznimi ugotavljamo pomanjkanje vitamina D. Pravih intervencijskih študij pa je zelo zelo malo. Prevzela me je finska študija iz leta 1966: otrokom so v prvem letu življenja dajali 2000 IE vitamina D dnevno in so jih spremljali enaintrideset let. Ugotovili so, da so imeli kar 80 odstotkov manj tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 1.

    V Avstraliji ugotavljajo vpliv vitamina D in omega 3 na tveganje smrtnosti; izkazalo se je, da je tveganje smrtnosti zaradi srčnožilnih bolezni večje pri ljudeh, ki imajo manj vitamina D. Vitamin D namreč znižuje visok krvni tlak. Širjenje in krčenje krvnih žil mora biti v ravnovesju, da je krvni tlak normalen. Če so pri bolniku prisotni dejavniki, ki mu povečujejo možnost za visok krvni tlak in ima hkrati še pomanjkanje vitamina D, se bo pri njem razvil visok krvni tlak. Pri tistih, ki vitamin D nadomestijo, pa se zmanjša tudi zgornji krvni tlak.

    Severneje imajo ljudje manj vitamina …

    Da, ker imajo ljudje tam manjše naravne danosti za tvorjenje vitamina D na koži. Toda na Švedskem in Finskem se tega zavedajo in prebivalcem predpisujejo vitamin D na recept. To je pri njih običajno.

    Kolikšni naj bi bili dnevni odmerki?
    Po nekaterih nacionalnih smernicah je priporočen dnevni odmerek 800 IE, zgornja dovoljena meja pa 4000 IE. Torej vam lahko, ne da bi vedela, koliko imate vitamina D, predpišem 4000 IE. Razen če nimate visokega kalcija; potem vam ga lahko predpišem do 2000 IE. Zato napotim vse moje bolnike najprej na testiranje na kalcij, fosfat in vitamin D, da že takoj izključim kalcemijo. Paziti moram še na zdravila, ki jih jemljejo. Zdravila proti visokemu tlaku, ki vračajo kalcij iz urina v kri, lahko sama po sebi povzročijo kalcemijo. Če ima bolnik hkrati pomanjkanje vitamina D in hiperkalcemijo, jim obvezno izključim ta diuretik, ko jim predpišem visoke odmerke vitamina D. Ta diuretik lahko ponovno jemljejo, ko so na odmerku vitamina D 2000 IE dnevno.

    Koliko bolnikom predpišete terapijo z vitaminom D?
    Vsakemu bolniku, ki pride k meni zaradi katerih koli težav, naj bo to sladkorna bolezen, bolezen ščitnice, debelost in podobno. Vsak moj bolnik dobi vitamin D.

    Kaj menijo vaši kolegi?

    Nihče mi ni prepovedal, naj ne predpisujem vitamina D, niti mi ne more nihče prepovedati mojega znanja o vitaminu D. Vedeti, da človeku nekaj manjka in tega ne zdraviti oziroma ne nadomestiti, zame ni etično. Da se razumemo, sama normalno zdravim bolnike z zdravili, poudarjam pa, da lahko z nadomeščanjem tega, kar nam primanjkuje, ter s spremembo načina življenja zmanjšamo število oziroma odmerke zdravil. Ali jih bodo povsem opustili, pa je odvisno od veliko dejavnikov.

    Ali lahko vsakomur, ki se počuti bolno, priporočimo, da si da pregledat kri, koliko ima vitamina D, vitamina B12 in magnezija?
    Vsekakor.

    Koliko vitamina D predpisujete nosečnicam?
    Nosečnicam dajem do 4000 IE dnevno, dovoljeni dnevni odmerek vitamina D.

    Ginekologi mi velikokrat pošljejo ženske, ki so imele v preteklosti spontane splave ali zaplete v nosečnosti. Predpišem jim vitamin D, B12 in folno kislino, da to jemljejo še preden zanosijo in da so tako pripravljene na nosečnost.

    Koliko vitamina D je primerno za otroke, denimo stare deset let?

    Brez bojazni lahko do 4000 IE dnevno, tako kot za odrasle.

    Ali se ves vitamin D, ki ga popršimo pod jezik, vgradi v telo?

    Ne morem reči, da se absorbira vse, odvisno je od encimov v ustih, od tega, ali je sluznica vneta in podobno; je pa pri tej obliki uživanja vitamina D vnos v telo zagotovo večji kot pri drugih načinih uživanja; pod jezikom so krvne žile, ki učinkovine hitro absorbirajo.

    Kdaj ga uživamo? Med obrokom ali po njem?
    Ne bi mogla reči, da je kdaj v dnevu najugodnejši čas. Tisti, ki uživajo zdravila zjutraj, ga raje vzamejo zvečer.

    Kapljice vitamina D je najbolje uživati z nečim mastnim, denimo jogurtom, ker je boljša absorpcija. Če vitamin D popršimo pod jezik, pa ne bi smeli dvajset sekund pogoltniti sline in potem dvajset minut ne jesti in ne piti, da se vitamin D čim bolje absorbira in izkoristi.

    Pršenje vitamina D pod jezik priporočam nosečnicam, ki bruhajo, saj se pri njih vitamin D v kapsulah ali kapljicah ne bi mogel dobro absorbirati.

    Ali je lahko vitamina D preveč?

    V neki študiji, v kateri so dajali ljudem osem tednov vsak dan 50.000 IE vitamina D, se je pokazala le blaga hiperkalcemija - raven kalcija v krvi je bila le nekaj nad zgornjo mejo normalnega. To pomeni, da se težko doseže strupenost vitamina D; to bi morali biti izredno izredno veliki odmerki. Zastrupljenost z vitaminom D je izjemno redka. Morali bi jemati mega odmerke dolgo časa.

    Največji priporočeni zgornji dnevni vnos vitamina D pri tistih, ki imajo dovoljšno vrednost vitamina D, je 4000 IE; škodljivih stranskih učinkov zagotovo ni.

    Kaj pomenijo viški kalcija?

    Viški kalcija niso dobri, lahko botrujejo ledvičnim kamnom, kalcifikaciji krvnih žil in podobno. A pri tem gre res za zelo zelo velike odmerke.
    Ko denimo bolnikom z avtoimunskimi boleznimi predpišemo velike odmerke vitamina D, jim hkrati omejimo vnos kalcija. To pomeni, da pijejo filtrirano vodo, ne jedo živil s kalcijem. Težava, kot vidite, torej ni v vitaminu D, ampak v kalciju.

    Zastrupitev je torej nemogoča?

    Skoraj nemogoča. Skrb glede previsokih odmerkov vitamina D je odveč. Eden od svetovno znanih strokovnjakov s področja vitamina D, profesor dr. Vieth z Univerze v Torontu, je slikovito opisal, koliko naj nas skrbi strupenost vitamina D: »Skrb glede strupenosti vitamina D je podobna strahu pred utopitvijo, kadar umiramo od žeje.«

    Anja Drašler

    MERSKE ENOTE VITAMINA D

    Količina vitamina D3 (nadalje le vitamin D) izražamo v mikrogramih (mcg) in tudi v mednarodnih enotah (IE). En mikrogram vitamina D je 40 IE; 100 IE je torej 2,5 mikrograma vitamina D.

    Serumsko koncentracijo vitamina D izražamo v nanogramih na mililiter plazme (ng/ml), kar je enako kot mcg/l, ali v nanomolih na liter plazme (nmol/l). Pretvornik iz ng/ml v nmol/l je 2,5.

    Naša sogovornica dr. Martina Matovinović je v pogovoru uporabljala mero nanomol na liter plazme, mi pa smo v oklepaju to zapisali še v nanogramih na mililiter – meri, ki jo pogosto uporabljamo v Sloveniji.

    VITAMIN D3 V PRŠILU

    Ustna pršila omogočajo kar najboljšo absorpcijo mikro­hranil neposredno v kri. Tablete, kapsule in kapljice, ki gredo najprej v prebavni sistem, tega ne zmorejo. Pršila prehajajo v telo skozi sluznico hitreje in manj »poškodovana«, ne povzročajo napenjanja in krčev.

    D-vitamin DLux 3000 za odrasle (12,95 €): naravno priročno ustno pršilo, ki omogoča ohranjanje zdrave ravni vitamina D in zagotavlja odlično oskrbo s tem dragocenim vitaminom. Je izvrstno in učinkovito nadomestilo tablet, kapsul ali kapljic, ki jih je treba praviloma zaužiti z vodo, in izjemno priročen za osebe, ki težko požirajo ali imajo težave z želodcem ali črevesjem. En razpršek zagotavlja 3000 IE oziroma 75 mcg vitamina D.

    D-vitamin DLux 1000 za odrasle (10,95 €): en razpršek vsebuje 1000 IE (25 mcg) vitamina D3.

    D-vitamin DLux za otroke (9,95 €): D-vitamin DLux 400 zagotavlja popoln priporočeni dnevni odmerek vitamina D za dojenčke in otroke. V obliki okusnega ustnega pršila je izjemno priročen za uživanje, še posebej pri teh starostnih skupinah. Je popolnoma naraven izdelek.

    D-vitamin DLux za nosečnice in doječe matere (12,95 €): Inovativno pršilo je namenjeno podpori in krepitvi zdravja nosečnic, ploda in doječih mater. Njihovo telo optimalno oskrbi z nujno potrebnimi vitamini D3, B1, B6 in folno kislino. Pršilo je v priročni steklenički in je prijetnega okusa. Priporočljivo je uživanje v vsem času nosečnosti in v času dojenja.

    Vsi štirje pripravki z vitaminom D so dosegljivi na www.misteriji.si ali po telefonu 051/307 777.

    KDAJ SIJEJO ŽARKI ZA D3?

    Vitamin D3 se na koži tvori le pod vplivom UVB žarkov. Pod pogojem, da imamo v telesu dovolj snovi za njegovo sintezo. Te pa dobimo iz živil z veliko žvepla, kot so brokoli, čebula in česen. UVB žarki Slovenijo dosežejo samo v času od 5. aprila do 5. septembra. Več o tem si lahko preberete v člankih »Kdaj sijejo žarki za D3?« v majskih in junijskih letošnjih Misterijih. Članka sta dostopna tudi v spletnem arhivu Misterijev na www.misteriji.si.

    D3 je edini vitamin, katerega v hrani ni!

    Brezbrižnost, »Ta knjiga postavlja nov sta­n­­­da­rd zdravja in ima moč spremeniti sedanje načine zdravljenja« piše na vrhu platnice knjige Ivana Sočeja Moč vitamina D, iz katere povzemamo del uvoda. Knjiga zelo natančno opisuje vlogo vitamina D kar pri petdesetih boleznih, še posebej nadrobno opisuje vitamin D pri pojavnosti in zdravljenju raka.

    Ne glede na to, ali je naš način prehrane zdravojedstvo, vsejedstvo, vegetarijanstvo, veganstvo ali katera koli od številnih diet, obstaja samo en vitamin, katerega s hrano ne moremo dobiti - to je vitamin D. Razumljivo, saj evolucijsko gledano vitamin D nikoli ni bil snov, ki bi jo bilo treba vnašati s hrano. Dovolj je bilo živeti in delati na soncu, tako kot so to počeli naši predniki, in potrebe po tej snovi so bile samodejno zadovoljene, saj ga naše telo sámo tvori v potrebnih količinah, če smo le z večjim delom nezaščitene kože izpostavljeni sončnim žarkom.

    Tudi sam sem na začetku pomislil, kako je mogoče, da se je narava tako kruto poigrala z nami, da smo tako rekoč obsojeni na pomanjkanje vitamina D in na vse težave, povezane s tem. Potem pa sem dojel, da se ni narava poigrala z nami, ampak mi z naravo - opustili smo naravno življenje, zato plačujemo ceno, tudi v obliki pomanjkanja vitamina D.

    Velikokrat poslušam komentarje v smislu, da s poudarjanjem koristnosti vitamina D pretiravajo oziroma pretiravamo, saj smo že tisočletja preživeli brez informacij o vitaminu D, a zaradi tega še nihče ni resno zbolel ali celo umrl, ter da famo o vitaminu D ustvarjajo proizvajalci prehranskih dopolnil in zdravil. Svoje pristavijo še vse številčnejši zagovorniki naravnega življenja, ki prisegajo izključno na ekološko (organsko) hrano in odločno zavračajo vsa prehranska dopolnila.

    Pri tem pa pozabljajo na bistveno malenkost: v nenaravnem okolju in ob nenaravnem načinu življenja ni mogoče živeti izključno po pravilih narave. Narava nam zagotavlja dovolj vitamina D, a le če živimo po njenih pravilih. Ker temu ni tako, več kot polovici prebivalcev primanjkuje vitamina D, trdi profesor biokemije in biomedicine dr. Anthony Norman, eden najuglednejših znanstvenikov, ki že petdeset let preučuje vitamin D.

    Stališče, da smo lahko tudi v prihodnje brezbrižni glede vitamina D, ima daljnosežne negativne zdravstvene in ekonomske posledice za posameznika in družbo.

    ZMANJŠANO TVEGANJE ZA BOLEZNI
    Veliko kliničnih preizkusov in drugih znanstvenih študij kaže, da optimalne ravni vitamina D zmanjšajo tveganje za številne bolezni in prezgodnje smrti. Ocena gospodarske koristi povečanja ravni vitamina D3 na optimalno raven pravi, da bi v Kanadi na ta način letno prihranili 12,5 milijarde ameriških dolarjev in zmanjšali število prezgodnjih smrti za 23.000. Zaradi tega so znanstveniki ob koncu leta 2016 predlagali organizirano spodbujanje državljanov, tudi z državnimi ukrepi, za doseganje optimalnih ravni vitamina D. V neki drugi študiji so ocenili, da od 50.000 do 63.000 Američanov prezgodaj umre zaradi raka, ki je povezan s pomanjkanjem vitamina D, gospodarsko škodo zaradi njegovega pomanjkanja v letu 2004 pa so ocenili na 40 do 56 milijard ameriških dolarjev.

    Četudi bi pristali na tezo, da so mejne količine postavljene previsoko (videli bomo, da niso) in da je tako ustvarjeno pandemično pomanjkanje vitamina D le stvar administrativnega dogovora, ostaja preprosto dejstvo, da so pri skoraj vseh bolnikih ugotovljene nižje ravni vitamina D (za trenutek zanemarimo, ali je to pomanjkanje vzrok ali posledica bolezni) kot pri zdravih primerljivih posameznikih ali skupinah. Tudi dejstvo, da so številne avtoimunske bolezni pogostejše na območjih, ki so bolj oddaljena od ekvatorja, kar pomeni manjše tvorjenje vitamina D, je vredno upoštevati, čeprav so lahko poleg manj sonca prisotni še drugi dejavniki. Če je še pred leti veljalo, da vitamin D preprečuje rahitis pri otrocih, sodobna znanost ugotavlja, da skoraj ni bolezni, ki ne bi bila tako ali drugače povezana z vitaminom D.

    VRSTA NERESNIC
    Ker smo zaradi sodobnega načina življenja prikrajšani za možnost samooskrbe s sončenjem, ker še nimamo jasnih in glasnih opozoril o resnih posledicah pomanjkanja vitamina D in ker obstaja prava zmeda o priporočenih dnevnih vnosih, sem ocenil, da lahko prispevam k ozaveščanju o pomembnosti vitamina D in k dobri informiranosti o tem, koliko ga zares potrebujemo in kako ga lahko pridobimo. To je poslanstvo te knjige.

    Znanje o vitaminu D je zelo pičlo. Še pred desetletji smo se v šolah učili, da »vitamin D sprejemamo s hrano, nastaja pa pod vplivom ultravijoličnih žarkov tudi v naši koži«. Enako je zapisano tudi v učbeniku za medicinske šole, z dodatkom: »Dobimo ga zlasti v mleku, ribjem olju, v ribah, jajcih itd.« Tako so se generacije laikov in medicinskih strokovnjakov učile podobnih neresnic, zato danes mnogi ne poznajo lastnosti in pomena tega vitamina ter trpijo zaradi njegovega pomanjkanja.

    Zaradi pomanjkanja znanja in zanimanja za vitamin D je tudi pri strokovnjakih veliko napačnih in zastarelih informacij in zablod, ki jih najdemo v knjigah uglednih znanstvenikov, na spletnih straneh organizacij, ki bi jim morali zaupati, kot tudi v normativnih aktih zdravstvenih institucij, kjer je določeno, koliko tega vitamina sploh potrebujemo in kako ga je najbolje pridobiti.

    Presodil sem, da je ocena teh virov potrebna iz dveh razlogov. Prvič, ti viri so (vsaj v času pisanja te knjige, junija 2017) še zelo »živi«. Tako bi nekritičen bralec tehtal med eno in drugo informacijo, pri čemer bi obstajala realna možnost, da sprejme resnico tistega, ki ima več znanstvenih nazivov ali avtoriteto državne institucije. Drugič, treba je dokumentirati, s kakšno lahkoto, prav brezbrižnostjo, znanstveniki, strokovnjaki in državni uradniki zapisujejo in objavljajo lahko dokazljive neresnice, katerih nekritično sprejemanje škodi našemu zdravju.

    Tudi v tej knjigi namerno ponavljam nekatere informacije, da si jih boste lažje zapomnili in sprejeli ter z njimi zamenjali zastarele in napačne. Zatorej je bilo treba pripraviti nekaj, kar bo vsebovalo najažurnejše in najcelovitejše znanstveno podprte in dokazane informacije, ki so preverjene v dolgoletni praksi velikega števila ljudi. Zavedam se, da obstaja realna možnost, da bo znanost sčasoma prišla do dodatnih spoznanj, zato vas že zdaj vabim na spletno stran www.vitamind3.si, kjer boste našli najnovejše informacije.

    Čeprav sem se zelo trudil navajati izsledke raziskav z različnimi rezultati, obstaja realna možnost, da bi vi imeli drugačna merila. Moje osnovno vodilo je bilo, da je jemanje ustreznih količin vitamina D bistveno koristnejše kot njegovo pomanjkanje, da je morda malenkostno pretiravanje veliko koristnejše kot podcenjevanje. Čeprav (še) ni znanstvenih dokazov, da dodajanje vitamina D zdravilno vpliva na neko konkretno težavo, zadostne ravni zanesljivo pomagajo celotnemu telesu, da napredovanje bolezni vsaj upočasni, v nobenem primeru pa ne more škoditi.

    Eden največjih in najuglednejših znanstvenikov, prof. dr. Michael F. Holick, dr. med., ki je več kot trideset let raziskoval vitamin D, je zapisal: »Danes obstajajo dokazi o povezanosti med izpostavljanjem soncu in vitaminom D na vseh področjih medicine in zdravja. Ustrezne ravni vitamina D izboljšajo plodnost, varujejo nosečnost, zmanjšujejo vnetja, pomagajo pri nadzorovanju telesne teže, ščitijo pred nalezljivimi boleznimi, preprečujejo kapi in demenco, krepijo imunski sistem, spomin in mišično moč.

    ( …) Če bi moral izbrati eno čudežno sestavino za preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni, od bolezni srca, vseh vrst raka, kapi, nalezljivih bolezni, gripe, tuberkuloze, diabetesa tipa 1 in 2 do demence, depresije, nespečnosti, mišične šibkosti, bolečin, fibromialgije, osteoartritisa, revmatoidnega artritisa, osteoporoze, psoriaze, multiple skleroze in hipertenzije, bi to bil – vitamin D.«R. M. ?ki vodi v pogubo (+foto knjiga vitamin d)

    Debeli naj bi uživali dva - do petkrat več vitamina D od priporočenega odmerka.

    Od 80 do 85 odstotkov ljudi ima premalo vitamina D.

    Vitamin D je zelo pomemben za plodnost.

    Foto dr. Martina Matovinović
    Dr. Martina Matovinović vitamin D3 predpisuje vsem svojim bolnikom.

    Foto dr. Martina Matovinović
    Dr. Martina Matovinović največ vitamina D3 predpiše debelim.

    Fotograf: Nataša Műller

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.misteriji.si
  • www.misteriji.si
  • www.misteriji.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Zdravje, gibanje in bivanje

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Brez-Energije-Premalo-Vitamina-D-Sonce

    No trackback comments for this entry.
    Največ ljudi ima premalo vitamina D | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,36 seconds